Ljubljana, prestolnica Slovenije in največje mesto, je poznana po številnih kulturo-zgodovinskih znamenitostih, ki privabljajo mnoge domače in tuje obiskovalce. Največje atrakcije so Tromostovje, Zmajski most, Prešernov trg, Ljubljanski grad in zeleni park Tivoli.
Tromostovje je med letoma 1929 in 1931 dogradil in preoblikoval arhitekt Jože Plečnik. Stari most, ki je postal preozek zaradi naraščajočega prometa in so ga hoteli zato podreti, je razširil, tako da mu je prizidal dva stranska mostova za pešce. Z rahlo divergentno smerjo teh mostov je Plečnik poudaril bistveno značilnost Prešernovega trga, tloris lijaka, v katerega se stekajo ulice iz različnih smeri in se z njega zlivajo čez most skozi mestna vrata, ki jih danes simbolično ponazarjata simetrično zasnovani zgradbi Kresije na Stritarjevi 6 in Filipovega dvorca na Stritarjevi 9 na drugi strani Ljubljanice. Palači sta bili zgrajeni po potresu, med letoma 1896 in 1898. Projektiral ju je arhitekt Leopold Theyer v neorenesančnem slogu. Filipov dvorec je dobil ime po bogatem lastniku Filipu Schrayerju, ki je dal zgradbo sezidati. Ob vogalu na Stritarjevi ulici je poleg kipa Marka Gerbca, zdravnika, še kip Adama Bohoriča, protestanta, slovničarja in šolnika. Bohorič (1520-1598) je bil v drugi polovici 19. stoletja tudi ravnatelj stanovske latinske šole v zgradbi, ki se je nahajala na tem delu. Je avtor prve slovenske slovnice Zimske urice proste, ki je bila napisana v latinščini. Kresija je dobila ime po okrožnem uradu, ki je stal na tem delu že v prvi polovici 19. stoletja.
Stritarjeva oziroma nekdanja Špitalska ulica je ozka, zavita ulica, ki je vodila z mostu v staro obzidano mesto. Regulirana je bila po potresu, saj so se takrat podrle vse hiše ob njej z izjemo zgradbe na vogalu z Mestnim trgom in njene sosede na Stritarjevi 3.