Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je poznana po mnogih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih. Med njimi najbolj izstopajo srednjeveški Ljubljanski grad, Prešernov trg, ki ga krasi spomenik pesnika Franceta Prešerna, tržnica in zeleni park Tivoli.
Stritarjeva oziroma nekdanja Špitalska ulica je bila zavita, ozka ulica, ki je vodila z mostu v staro obzidano mesto. Regulirana je bila po potresu leta 1511, saj so se takrat podrle vse hiše ob njej z izjemo zgradbe na vogalu z Mestnim trgom in njene sosede na Stritarjevi 3. Na območju Stritarjeve ulice so najbolj znameniti objekti Filipov dvorec, Kresija, kip Adama Bohoriča in kip Markota Gerbeca. Marko Gerbec (1658-1718) je bil slovenski zdravnik, humanist, znanstveni pisec in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis v Ljubljani. Napisal je veliko znanstvenih del, ki so vplivala na razvoj medicine v srednji Evropi. Gerbec velja za utemeljitelja slovenske znanstvene medicine. Po njem se imenujejo nagrade za posebne zasluge pri delu na zdravstvenem področju, ki jih podeljuje Slovensko zdravniško društvo. Adam Bohorič (1520-1598) je bil slovenski protestant, šolnik in slovničar. Leta 1584 je izdal je prvo slovensko slovnico Zimske urice proste, ki je bila napisana v latinščini. Zgradbi Kresije (Stritarjeva 6) in Filipovega dvorca (Stritarjeva 9) sta bili zgrajeni po potresu, med letoma 1896 in 1898. V neorenesančnem slogu ju je projektiral arhitekt Leopold Theyer. Filipov dvorec je dobil ime po lastniku Filipu Schrayerju, ki je dal zgradbo sezidati, Kresija pa po okrožnem uradu, ki se je na tem mestu nahajal že v prvi polovici 19. stoletja.
Še pred njim je v 14. stoletju tukaj stala bolnišnica, oziroma špital, s cerkvijo svete Elizabete. V njej je nekaj časa pridigal utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika protestant Primož Trubar, potem ko mu je bilo prepovedano pridigati v stolnici.