Palača Kresija se nahaja na Cankarjevem nabrežju na desnem bregu Ljubljanice, takoj za znamenitim Tromostovjem. Meji na Mačkovo in Stritarjevo ulico ter Pogačarjev trg. Ime je nastalo iz nemške besede Kreisamt oziroma okrožni urad.
Na tem območju je bila v 14. stoletju bolnišnica ali špital, kot so ji takrat pravili, s cerkvijo svete Elizabete. Cerkev je bila v 16. stoletju središče protestantizma. V njej sta nekaj časa pridigala utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, protestant Primož Trubar in protestantski teolog in pisec, Jurij Dalmatin. V času od 1563 do 1598 je bila tukaj stanovska latinska šola, ki je imela stopnjo gimnazije. Nekaj let je bil ravnatelj šole Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik. V letih 1775 in 1776 je delovala normalka, ki jo je do leta 1807 vodil jezikoslovec in prevajalec, Blaž Kumerdej. Med leti 1789 in 1809 je bila v poslopju babiška šola, ki je najstarejša zdravstvena šola. V prvi polovici 19. stoletja je bil v zgradbi v prvem nadstropju okrožni urad. Do leta 2007 je bil v palači sedež Upravne enote Ljubljana Center. Sedaj je v njej več občinskih uradov, Turistično informacijski center in Galerija Kresija. Neorenesančna palača Kresije je bila zgrajena po potresu v letih 1897 in 1898. Palačo je zasnoval graški arhitekt Leopold Theyer. Trinadstropna stavba ima obliko nepravilnega kvadrata in notranje dvorišče. Fasada je neorenesančna z vitkimi stolpiči in šilastimi strehami ter zaobljenim baročnim okrasjem. Ob vhodu v Kresijo sta dva kipa, in sicer kip avtorja prve slovenske slovnice Adama Bohoriča in kip zdravnika Marka Gerbca. Leta 2005 je bila ob 15. obletnici odkrita spominska plošča Manevrske strukture narodne zaščite.
Kresija skupaj s Filipovim dvorcem na drugi strani Stritarjeve ulice simbolično ponazarja vhod v staro mestno jedro. Skupaj nadomeščata srednjeveška špitalska mestna vrata, ki so stala na drugi strani Ljubljanice pred vstopom na most. Obe zgradbi izražata bogastvo meščanskih lastnikov.