Sveta Ana je manjši hrib, ki se dviga nad vasema Podpeč in Jezero ter predstavlja prepoznaven element krajine. Je priljubljena izletniška točka za Ljubljančane in izjemna razgledna točka, ki nudi pogled na Ljubljansko barje, Alpe in del Ljubljanske kotline.
Na vrhu hriba stoji majhna cerkev sv. Ane. Najbolj utrjena pot na sveto Ano je gozdna pot iz Preserij, ki traja okoli 20 minut ali pot po daljši makadamski cesti. Na začetku teh poti je urejeno tudi manjše parkirišče. Pot iz Podpeči in Jezera se višje združita v dokaj strmo gozdno pot, za katero je priporočljiva primerna obutev in pohodne palice. Na vzpetini s cerkvijo je bilo nekdaj pomembno gradišče, saj je omogočalo odličen pregled nad dogajanjem v dolini. Življenje na gradiščih je zamrlo z rimsko osvojitvijo naših krajev. V obdobju turških vpadov so gradišča prevzela vlogo straž in opozarjanja pred napadalci. Pozneje so na gričih pozidali cerkvice. Cerkev svete Ane v današnji podobi je s konca 16. stoletja ali začetka 17. stoletja. Zgrajena je bila na prvotnih temeljih, ki segajo v obdobje stare gotike. Cerkev sv. Ane so domačini prenovili leta 1968, toda notranja obnova še danes ni zaključena. V okolici cerkve je urejena razgledna ploščad.
Vsakoletno organizirajo romarski shod, ki je prvo nedeljo po godu Sv. Ane. Z nekaj manj kot 500 metrov nadmorske višine in ravno prav visoko nad barjansko ravnico je Vrh svete Ane zelo obiskana izletniška točka, saj se v jasnem vremenu vidi tudi najvišji slovenski vrh, Triglav.