Središče znamenitega Gornjega trga v Ljubljani zaznamuje baročna cerkev svetega Florijana, zavetnika pred požarom. Trg se je v bližini sedanjega predora pod grajskim hribom končal z mestnimi vrati, skozi katere se je nadaljevala cesta proti Dolenjski.
Cerkev je nastala iz zaobljube ljubljanskih meščanov ob požaru, ki je prizadel mesto leta 1660. Zgradbo so pričeli graditi leta 1672 s prispevki dobrotnikov, deželnih stanov in magistrata. Gradnja je trajala več let: 1676 je bila dokončana ladja, 1680 zvonik, leta 1696 pa se cerkev skupaj s tremi oltarji omenja kot posvečena. Enoladijski zgradbi so kasneje prizidali kapelo Žalostne Matere božje in kapelo Kristusove ranjene rame ter jo zunaj in znotraj poenotili v centralizirano baročno cerkev s tlorisom latinskega križa. Sakralni objekt je zaradi Marijine milostne podobe, pred katero so se od leta 1693 dogajali čudeži, postala priljubljena božja pot.
Glavni cerkveni portal je odličen kamnoseški izdelek druge četrtine 18. stoletja. Jože Plečnik ga je leta 1933 ob preurejanju zunanjega dela uporabil kot nišo za Robbov kip sv. Janeza Nepomuka iz leta 1727, ki se je prvotno nahajal v kapelici ob črnuškem mostu. Vrh pročelja stojita kipa sv. Karla Velikega in Karla Boromejskega. Kipa sta nastala leta 1728 ob cesarjevem prihodu v Ljubljano kot slavnostni okras mesta. Nad stranskim vhodom, ki je po Plečnikovi preureditvi prevzel vlogo glavnega vhoda, je freska s podobo Šentflorjanske Žalostne Matere božje, zavetnice ljubljanskega mesta. Fresko je ob koncu 18. stoletja naslikal Janez Potočnik.
Notranjost cerkve s slikami svetnikov in oltarji je še opremljena v baročnem slogu. K cerkvenem zvoniku so leta 1862 prizidali stenski vodnjak, ki je do takrat stal ob Reduti. Plečnik je ob obnovi cerkve sv. Florijana uredil tudi njeno okolico in pešpot, ki vodi na Ljubljanski grad.