Ljubljana je nastala kot tridelni trg. Prav najbolj živahni in najlepši trgi stojijo okoli teh treh mestnih jeder. Najbolj poznani so Gornji trg, Mestni trg z Mestno hišo, Prešernov trg, ki nosi ime po znanem pesniku Francetu Prešernu, Kongresni trg, Trg republike in Miklošičev trg.
Gornji trg je bil naseljen že v predzgodovinski, predvsem pa v rimski dobi. Rimska naselbina je nastala približno dve desetletji pr.n.št. in obstajala do konca 1. stoletja našega štetja. Gornji trg je bil kot del Starega trga v srednjem veku pomemben kot glavna prometna zveza proti Novemu mestu. Promet je usahnil šele po drugi svetovni vojni, ko so leta 1962 čez Levstikov trg in skozi Rožno ulico speljali novo Karlovško cesto. Na koncu Gornjega trga ob hiši številka 39 so stala Pisana ali Gornja vrata, ob njih se je obzidje vzpenjalo po grajskem pobočju do stolpa Padav na sedanjih Šancah.
Ob cerkvi svetega Florijana, kjer je arhitekt Jože Plečnik med obema vojnama uredil stopnišče, se od Gornjega trga odcepi Ulica na grad, ki je bila najstarejša dovozna pot na Grajski grič. Vogal hiše v začetku ulice nasproti cerkvi varuje vogelni kamen iz druge polovice 17. stoletja z izklesano človeško glavo. Na severni strani Gornjega trga je ohranjen niz hiš, ki so kljub baročni preobleki obdržale star srednjeveški zazidalni sistem; triosne zgradbe so ločene med seboj z ozkimi, delno danes že zazidanimi preduhi in obrnjene na ulico s trikotnimi čeli.
Hiše imajo visoko v grajsko pobočje segajoče terasaste vrtove. Na vogalu Starega trga in Gornjega trga se nahaja zgradba osnovne šole. Zgrajena je bila ob prelomu 19. stoletja kot dekliška šola na mestu starega ljubljanskega zabavišča redute. Fasado je oblikoval Maks Fabiani.