Pogačarjev trg je nastal v šestdesetih letih 19. stoletja, ko so podrli hleve in druga gospodarska poslopja med škofijo in semeniščem. Sedanjo podobo je trgu dal arhitek Jože Plečnik med obema vojnama.
Trg z vseh strani zapirajo pomembni objekti, in sicer na severu tržnice, na zahodu kresija, na vzhodu semenišče in na jugu stolnica sv. Nikolaja in škofijska palača. Sedanja stolna cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena na začetku 18. stoletja. Glavna pobudnika za zidavo nove stolnice sta bila brata Janez Anton in Janez Gregor Dolničar, najbolj zaslužna člana Akademije operozov za razvoj likovne umetnosti v Ljubljani. Ljubljanska stolnica predstavlja ključni spomenik baročne dobe v Ljubljani kot pomembna kiparska, arhitekturna in slikarska celota. Škofijska palača je z zidanim hodnikom na dveh lokih povezana s stolno cerkvijo. Palača je bila eden najbolj razkošnih dvorcev v Ljubljani, zato je še v 19. stoletju služila tudi za prenočevanje odličnih gostov. Palača Kresija je zgradba, ki skupaj s Filipovim dvorcem označuje vstop v staro mestno jedro Ljubljane.
Kresija in Filipov dvorec sta bila sezidana po potresu leta 1895. Obe zgradbi imata s stolpičema poudarjena vogala, ki predstavljata motiv mestnih vrat. Obe zgradbi sta zasnovani v neoklasicističnem slogu. Kresija je okrašena z bolj zaobljenim baročnim okrasjem. Obe zgradbi izražata bogastvo meščanskih lastnikov. Kresijo je zasnoval arhitekt Leopold Theyer. V Kresiji je danes več občinskih uradov, Turistični center za obiskovalce Ljubljane in Galerija Kresija. Na območju osrednje ljubljanske tržnice je do potresa leta 1895 stal licej. Arhitekt Plečnik je tržnico, ki je bila zgrajena med letoma 1940 in 1944, zasnoval kot niza pokritih tržnic ob Ljubljanici, v dveh etažah, ki s svojo značilno ukrivljenostjo sledita njenemu toku. Vodno stran je arhitekt opremil s polkrožnimi okni, na cestnem območju je zgradbi tržnic okrasil z dolgima vrstama stebrov. Nekaj časa kasneje so se odločili povezati Tržnico s Tromostovjem.
Arhitekt je takrat zasnoval ob mostu cvetličarno, ki spominja na antični tempelj, za njo pa je tržnico razširil z odprtim stebriščem, pod katerim so sedaj stojnice z izdelki domače obrti in začimbami.