Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je poznana kot sproščeno in prijetno mesto, ki privablja številne tuje in tudi domače obiskovalce. Odlikuje jo zanimivo staro mestno jedro, kjer se nahajajo mnoge kulturno-zgodovinske znamenitosti.
Miklošičevo cesto in Miklošičev park je zasnoval Maks Fabiani. Imenujeta se po profesorju slavistike na dunajski univerzi, Franu Miklošiču. V parku je njegovo marmorno doprsje nadomestilo kip Franca Jožefa. Miklošičeva cesta je bila zasnovana leta 1906 kot nova kolodvorska ulica in je bila že do prve svetovne vojne gosto obzidana. Cesto so pomagali oblikovati vsi najbolj pomembni slovenski arhitekti. Zaradi svojih po višini in slogu usklajenih zgradb s kvalitetnimi pročelji, katerih linijo sklepa po vsej ulici vidna frančiškanska cerkev, sodi med najlepše ulice v Ljubljani. Na začetku Miklošičeve ulice stoji na desni strani med leti 1928 in 1930 sezidana Palača vzajemne zavarovalnice, ki je delo arhitektov Jožeta Plečnika in Franceta Tomažiča. Zgradbo odlikuje izrazita plastično oblikovana fasada, v notranjosti pa je vredna ogleda veža z monumentalnim, svečano oblikovanim stopniščem, ki spominja na notranjost Narodne in univerzitetne knjižnice. Tomažičevo delo je tudi sosednja stanovanjska hiša Vzajemne zavarovalnice, ki je bila sezidana v letih 1934-36. Na nasprotnem vogalu Miklošičeve se vzdiguje palača nekdanjega Doma grafikov, ki se imenuje kar Grafika in je delo arhitekta Vladimirja Šubica iz leta 1931. Sosednja zgradba je delo arhitekta Iva Spinčiča iz leta 1930.
Na vogalu s Pražakovo ulico stoji Šubičev stanovanjski blok Pokojninskega zavoda iz leta 1927, le malce naprej pa je prav tako njegova palača Delavske zbornice iz leta 1927-28 s pročeljem, ki ga krasijo plastike kiparja Lojzeta Dolinarja. V zgradbi je danes Kinoteka.