Ljubljana je največje mesto Slovenije in obenem glavno mesto, ki leži skorajda v osrčju Slovenije. Nastala je na prehodu med Ljubljanskim barjem in Ljubljanskim poljem, kjer si je reka Ljubljanica utrla pot skozi nizko gričevje. Središče Ljubljane je posejano z raznovrstnimi restavracijami, bari, kavarnami, slaščičarnami in trgovinami.
Miklošičeva cesta je bila urejena v začetku 20. stoletja. V spodnjem območju med Prešernovim trgom in Miklošičevim parkom je bila pozidana z najbolj kakovostnimi in veličastnimi secesijskimi palačami. Miklošičevo cesto in Miklošičev park je zasnoval Maks Fabiani. Imenujeta se po profesorju slavistike na dunajski univerzi, Franu Miklošiču. V parku je njegovo marmorno doprsje nadomestilo kip Franca Jožefa. Zgornji del Miklošičeve ceste od Pražakove proti železniški in avtobusni postaji je bil urejen šele med obema vojnama. Načrte za Regallijevo hišo je naredil arhitekt Fran Berneker (1904 - 1906), ki je bil sicer po poklicu kipar in avtor enega najlepših ljubljanskih spomenikov, spomenika Primožu Trubarju v Tivolskem parku. Zgradba s pomolom in stolpičem nad njim zaključuje jugovzhodni vogal Miklošičevega parka, pročelje je zgoraj zaključeno z vencem v obliki valovnice nad okni drugega nadstropja in okrašeno z glaziranimi keramičnimi ploščicami zelene barve. Bernekerjevo delo so tudi bakrena vrata v zgradbo, z dvema plitkima reliefoma, ki prikazujeta alegoriji Dneva in Noči. Tudi kamniti plastiki atlantov, ki nosita vogalni pomol, sta bili narejeni po Bernekarjevi predlogi.
Na območju Miklošičeve ceste so med znamenitimi zgradbami tudi Šubičev stanovanjski blok, stavba Zadružne gospodarske banke, palača Ljudske posojilnice, Grand Hotel Union, Delavska zbornica – Slovenska kinoteka, Bambergova hiša, Central Hotel, Krisperjeva hiša in Zavod za zdravstveno zavarovanje.