Ob Miklošičevi cesti se nahajajo prelepe secesijske zgradbe, ki pritegnejo veliko domačih in tujih obiskovalcev. Cesta je bila urejena v začetku 20. stoletja. V spodnjem območju med Miklošičevim parkom in Prešernovim trgom je bila pozidana z najlepšimi secesijskimi palačami.
Njeno zgornje območje od Pražakove proti železniški in avtobusni postaji pa je bilo urejeno šele med obema vojnama. Bambergovo hišo na vogalu Dalmatinove in Miklošičeve je dal sezidati knjigarnar in tiskar Otomar Bamberg. Načrte za stavbo je naredil arhitekt Maks Fabiani. Bambergova hiša je bila zgrajena v letih od 1906 in 1907. Je edina stavba na robu Slovenskega trga, ki odstopa od vzora, ki ga je Fabiani pred tem postavil s Krisperjevo hišo. Zunanjost palače je namenoma zasnovana v modernističnem slogu, ki ne odraža več prvin secesije, temveč se navezuje na lokalno poznobaročno tradicijo patricijskih palač. Na Bambergovi hiši izstopajo mogočni navpični pasovi v sivem betonskem ometu. Keramični reliefi bradatih mož pod ostrešjem so delo avstrijskega keramika in kiparja Huga Franza Kirscha in gotovo predstavljajo osebe, ki so povezane s tiskarstvom. Nad vhodom iz pročelja zgradbe izstopa pomol, na vrhu katerega je balkon. Notranjost Bambergove hiše ni odprta za turistični ogled. Ob Miklošičevi cesti se nahajajo tudi Central Hotel, Delavska zbornica – Slovenska kinoteka, Grand Hotel Union, Krisperjeva hiša, palača Ljudske posojilnice, Regallijeva hiša, stavba Zadružne gospodarske banke, Šubičev stanovanjski blok, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Ob Miklošičevi cesti se razprostira Miklošičev park, katerega prvotna ureditev je bila izvedena po načrtih Vaclava Hejnica, češkega vrtnarja, ki je v Ljubljano prišel z Dunaja, da bi mesto okrasil za obisk cesarja, potem pa je ostal. Imenovan je bil za mestnega vrtnarja.