Stavba Zadružne gospodarske banke se nahaja na območju Miklošičeve ceste. Cesto in Miklošičev park je zasnoval Maks Fabiani. Ime sta dobili po profesorju slavistike na dunajski univerzi Franu Miklošiču, katerega marmorno doprsje je nadomestilo kip Franca Jožefa.
Zadružna gospodarska banka je ena najbolj znamenitih in znanih stavb v Ljubljani. Z bogato okrašenim živobarvnim pročeljem izstopa iz svojega urbanističnega konteksta, čeprav je bila sezidana v jedru secesijske četrti mesta, ki je že v osnovi barvno precej pestra. Je eden najlepših primerov arhitekture tako imenovanega narodnega sloga, s katerim se je arhitekt Ivan Vurnik ukvarjal ne samo v svojem arhitekturnem opusu, temveč tudi pri načrtovanju notranje opreme in umetnoobrtnih izdelkov. Stavbo Zadružne gospodarske banke odlikuje poslikana bančna dvorana, ki zajema celotno pritličje obcestnega in dvoriščnega trakta. Slikana dekoracija zavzema celotni del dvorane, vključno s stebri in dvoriščni del dvorane. Dvorana je osvetljena skozi steklen strop, sestavljen iz majhnih modrih steklenih kvadratov, vanj pa je vgrajen dekorativni pas raznobarvnih stekelc. Barvni vitraži v dekorativnih geometrijskih motivih krasijo tudi stopniščno vežo v prvih dveh nadstropjih obcestnega trakta. Poslikava pročelja in dvorane je delo arhitektove soproge Helene Vurnik, odlične dekorativne slikarke, po rodu Dunajčanke, ki je sodelovala pri moževem ustvarjanju tipične slovenske arhitekture.
Geometrijski ornament v rdeče-belo-modri barvni kombinaciji slovenske trobojnice se dopolnjuje z motivi bogate slovenske ikonografije: stilirizirano slovensko pokrajino smrekovih gozdov in žitnih polj ter vinske trte, v katero je vkomponiran motiv žena v slovenski narodni noši.