Ljubljana je slikovito mesto, ki je prepredeno s številnimi večjimi in manjšimi trg. Samo mesto je nastalo kot tridelni trg. Prav najbolj živahni in najlepši trgi stojijo okoli teh treh mestnih jeder. Najstarejši Stari trg je danes le ulica, ob kateri stojijo hiše iz baročne dobe.
Novi trg danes nima več oblike trga, temveč je videti bolj kot razširjena ulica. Trg se je tako spremenil po popotresni obnovi. Takrat so namreč na njegovi vzhodni strani podrli eno najlepših posvetnih stavb iz šestdesetih let 17. stoletja – knežji dvorec, ki ga je poškodoval potres leta 1895, in hiše, ki so stale na Bregu ob Čevljarski ulici in tako zapirale trg na vzhodni strani. Namesto le-teh so po vojni zaprli Novi trg proti Bregu z vodnjakom, sestavljenim iz zgornjih dveh školjk baročnega vodnjaka, ki je nekdaj stal na Turjaških vrtovih za nunskim samostanom. Zahodna zgornja stranica trga je ostala tudi potem, ko so postavili univerzitetno knjižnico ob na novo razširjeni in urejeni Turjaški ulici, bolj ali manj odprta. Novi trg je od konca 16. stoletja naprej začel dobivati plemiški značaj. Ob njem so bile v 17. in 18. stoletju zgrajene najlepše plemiške palače, med njimi tudi palača deželnih stanov Lontovž na Novem trgu 3. Palača je stala na tem mestu že v poznem 15. stoletju. V potresu leta 1511 se je podrla, po požaru, ki je leta 1524 upepelil velik del Novega trga, pa so jo na novo sezidali. V osemdesetih letih 18. stoletja je bila prezidana v poznobaročnem slogu po načrtih ljubljanskega stavbarja Jožefa Schemrla. Zgradba ima bogato zgodovino. V 17. in 18. stoletju so v njej deželni stanovi prirejali predstave potujočih gledaliških skupin in študentov jezuitskega kolegija. Danes ima v njej prostore Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Akademiji pripada tudi sosednja Kobencljeva hiša na Novem trgu 4, ki jo odlikuje baročno pročelje in lepo baročno stopnišče. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1937 in je imela štiri umetnostne in znanstvene razrede. Danes ima akademija pet razredov. Njena bogata knjižnica ima svoje prostore v stavbi na Novem trgu 4.
Na dvorišču palače akademije so arheologi odkrili najstarejšo halštatsko nekropolo iz 11. oziroma 12. stoletja pred našim štetjem z okoli 300 žarnimi grobovi. V svetovnem merilu gre za eno najbolj pomembnih najdb iz te dobe.