Ljubljana - Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Lontovž)

Na Novem trgu je poleg Lontovža med drugim stal tudi Auerspergov knežji dvorec, ki je bil najlepša ljubljanska baročna palača in je bil porušen v potresu. Na njegovem mestu je Plečnik v letih med 1936 in 1941 sezidal Narodno in univerzitetno knjižnico.
V Gosposki ulici 3 je Barbova palača, ki je bila zgrajena po zgledu dunajskih palač. V notranjosti jo odlikuje razkošno stopnišče. V zgradbi Lontovža, poimenovani po nemški besedi Landhaus, je bilo poslopje kranjskih deželnih stanov, kasneje gledališče, v katerem so v 17. in 18. stoletju nastopale po vsej Evropi znane operne in igralske skupine, sedaj je v njem sedež Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1938. Pročelje zgradbe je v letih 1786-1790 zasnoval Jožef Schemerl, kasneje direktor dvornega gradbenega urada na Dunaju in avtor plovnega prekopa Dunaj-Leitha. Na dvorišču stoji Neptunov vodnjak, ki ga je leta 1675 izdelal kipar Janez Kumersteiner in je nekdaj stal pred Mestno hišo. Vodnjak so na dvorišče postavili po drugi svetovni vojni in obnovili leta 1993. Na dvorišču so arheologi našli tudi žarna grobišča iz okoli leta 2000 pr. n. št. Notranjost zgradbe ni odprta za turistični ogled. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja narodna in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje slovenske umetnike in znanstvenike, člane akademije. Člani akademije so lahko izredni, redni ali dopisni, njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah, glede na umetniško ali znanstveno področje, iz katerega izhajajo. Člani se imenujejo akademiki.
Akademija je ustanoviteljica javnega raziskovalnega zavoda Znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki združuje 18 inštitutov in raziskovalnih skupin ter ima okoli 300 sodelavcev. Področja raziskovanja so preučevanje družbenih, kulturnih in naravnih pojavov, praks in procesov.