Trg francoske revolucije je nastal na območju srednjeveških Križevniških vrat. Na začetku se je imenoval Križniški trg, nato pa Valvasorjev trg. V Trg francoske revolucije je bil s strani Skupščine Mestnega ljudskega odbora Ljubljana preimenovan leta 1952.
Na trgu se stikajo Vegova ulica in Emonska ter Rimska cesta, na vzhod pa trg zapira Turjaška palača, kjer ima prostore Mestni muzej Ljubljana. Arheološka izkopavanja so pokazala, da so se tukaj nahajala tudi stranska vrata rimske Emone. Njihovi ostanki so bili odkriti ob izkopavanjih na predelu sedanjega Ilirskega spomenika. Ilirski steber je v spomin na 20-letnico Ilirskih provinc postavil na trg Jože Plečnik. Na ostankih mestnega obzidja na vogalu z Vegovo ulico je Plečnik leta 1937 postavil v kamnito pergolo spomenik Simonu Gregorčiču, ki je delo znanega kiparja Zdenka Kalina. Gregorčič (1844-1906) je bil znani slovenski pesnik in duhovnik. Njegovo najbolj znano delo je Soči. Doprsni kip stoji na podstavku iz starih kamnov. Najbolj imeniten spomenik na trgu je kompleks križevniškega samostana ob njegovi južni stranici. Križniki so bili v Ljubljani nastanjeni gotovo že v 13. stoletju, cerkev in redovna hiša se omenjata že leta 1263. Ukvarjali so se z nego bolnikov in so imeli v sklopu samostana tudi svojo šolo. Samostanski kompleks je med leti 1950 in 1956 preuredil arhitekt Jože Plečnik v letno gledališče Križanke, kjer vsako poletje poteka vrsta kulturnih prireditev v okviru ljubljanskega poletnega festivala. Ob samostanu je na mestu sedanje cerkve sv. Marije pomočnice stala gotska cerkev, katere ostanki so še danes ohranjeni v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Sedanja baročna cerkev je bila zgrajena leta 1714.
Trg francoske revolucije je bil temeljito obnovljen leta 2002. Pretlakovan je bil po načrtih, ki sta jih zasnovala arhitekta Boro Rotovnik in Marjan Ocvirk. Leta 2009 je bil trg razglašen za kulturni spomenik državnega pomena v okviru Plečnikove Zelene avenije.