Piran je pristaniško mesto, ki se nahaja na koncu Piranskega polotoka ter se počasi zožuje med Piranskim in Strunjanskim zalivom. Je zanimivo sredozemsko naselje, polno odtisov prejšnjih obdobij in neprecenljiv spomenik uspešno zasnovane arhitekture. Pirančani so zelo ponosni na svojega rojaka, violinskega virtuoza in skladatelja, Giuseppe Tartinija, ki se je rodil leta 1692 v Piranu. Piran je sedanjo podobo dobil konec 19. stoletja. Tartinijev trg je nastal z zasutjem notranjega pristanišča. Mesto se je širilo na jugovzhod proti Bernardinu, kjer so naredili ladjedelnico.
Danes je Piran upravno središče občine. V mestu so številne kulturne ustanove in šole. Pomorski muzej se ponaša z bogatimi umetniškimi in zgodovinskimi deli. Piranski arhiv spada med najbogatejše v Sloveniji, saj vsebuje zbirko dokumentov od 12. stoletja naprej. Kulturni utrip poživljajo številne galerije s prireditvami in raznimi razstavami. V poletnem času raznovrstne koncertne in ostale kulturne prireditve privabljajo tuje in domače obiskovalce. Piran je s svojimi ohranjenimi zgodovinskimi spomeniki in sredozemsko arhitekturo pravi muzej na prostem.
Svetilnik se nahaja na sami konici Piranskega polotoka, na rtu Madona. Piranski svetilnik sestavljajo povezani objekti, ki jih poleg ostanka svetilnika in utrdbe s svetilničarjevim stanovanjem sestavljata še cerkev Marije Zdravja in stolp. Znamenita kamnita utrdba je bila sezidana leta 1617 in je bila del nekdanjega mestnega obzidja. Trdnjava je postala svetilnik v času med 1871 in 1872, ko so nanjo postavili rdečo luč in zraven nje manjši kamniti objekt za potrebe strojnice. O postavitvi svetilnika se je ohranila kamnita plošča, ki ima letnico 1872. Stanovanje za svetilničarja je bilo na utrdbi narejeno leta 1874. Sezidano je iz belih, precej grobo obdelanih kvadrov slikovitega istrskega kamna. V stanovanju so poleg hodnika trije manjši prostori, in sicer en večji ter kopalnica.