Spominski muzej Prežihovega Voranca - Prežihova bajta, se nahaja nad Kotljami na Preškem vrhu. Odprta je od torka do sobote, od 9. do 17. ure in v nedeljo od 14. do 17. ure. Tik na Prežihovo bajto stoji bronasti Prežihov spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Bajta je memorialni in etnološki spomenik. Predstavlja tradicionalno koroško hišo malega kmeta, bajterja ter življenje in delo pisatelja Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca. Dobrih deset let so bili Prežihovi starši tam najemniki na gruntu. Po desetih letih je Prežihov oče prihranil toliko, da je leta 1911 kupil Prežihovo bajto. Bajta je prislonjena ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje in vso hotuljsko kotlino na vzhodni in Uršljo goro na južni strani. Skupaj s hlevom predstavlja vzporedni tip kmečkega doma in nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti. V bajti lahko vidimo pohištvo, oblačila iz tistega obdobja, črno kuhinjo, slike in preberemo življenjepis ter odlomke iz leposlovnih del. Najbolj znano delo Prežihovega Voranca so mladinsko delo Solzice, ki jih je napisal v spomin materi in so prevedene v devet jezikov. Pomembna dela so tudi Boj na požiralniku, Požganica, Jamnica, Doberdob, ki ima podnaslov vojni roman slovenskega naroda, Samorastniki in mnoga druga. Na njegovo ustvarjanje so predvsem vplivali dogodki prve in druge svetovne vojne. Ime Prežih si je dal po domačem imenu pri Prežihu za kmetijo, Voranc pa je domača koroška oblika imena Lovrenc ali Lovro. Pisatelj in komunistični politik je pokopan ob cerkvi Svete Marjete v Kotljah. Ob njem so nagrobni spomeniki Kuharjevih.