Šaleška jezera so nastala kot posledica izkopavanja lignita, ki ga na območju Šaleške doline izkoriščajo že sto trideset let. Premogovniške ugreznine so nastale v sredini kotlinskega dna Šaleške doline, ki je bilo pred tem poseljeno, v veliki večini pa v kmetijski rabi.
Kjer so sedaj jezera, je bilo več podeželskih krajev, ki so v celoti ali delno izginila. Podoba Šaleške doline se zaradi premogovništva še vedno spreminja, kot se tudi spreminjajo tudi Šaleška jezera. Jezera napajajo potoki in so dobila imena po naseljih, ki so se morala umakniti ojezerjevanju (Družmirsko, Škalsko) oziroma po mestu, ki je zaradi premogovništva postalo objezersko naselje (Velenjsko). Jezera, ki jih napajajo potoki, so dobila imena po naseljih, ki so se morala umakniti ojezerjevanju (Škalsko, Družmirsko), oziroma po mestu, ki je zaradi premogovništva postalo objezersko naselje (Velenjsko). Prvo je med Šaleškimi jezeri nastalo Škalsko jezero, ki se je pričelo nastajati že v času pred drugo svetovno vojno. Takoj po vojni je bilo približno polovico manjše kot sedaj. Oblika jezera je dokončna, ker je izkopavanje lignita na tem območju doline že zaključeno. Ker je posledica začetnega, manj intenzivnega obdobja premogovništva v Šaleški dolini, je najmanjše med tremi jezeri. Jezero se razprostira v porečju Lepene. Pojezerje jezera je večinoma gozdnato, več kot tretjina tal je kmetijskih, poseljuje pa ga okoli tisoč prebivalcev.
Velenjsko jezero je največje v Šaleški dolini in med večjimi na območju Slovenije. Ima dva pritoka, Sopoto in Lepeno, ki pred tem napaja že Škalsko jezero. Družmirsko jezero je sredi istoimenskega polja nastalo najkasneje.