Grad Škrljevo stoji na pobočju Ravniškega hriba nad vasjo z istim imenom blizu naselja Šentrupert pri Mirni na Dolenjskem. Dvorec daje pomemben pečat šentrupertskemu okolišu s svojo zgodovinsko preteklostjo, saj se nahaja na eni najlepših točk.
Dvor je bil postojanka krške cerkve na Dolenjskem do leta 1622. V pisnih virih se prvič omenja kot posest predium Chrilowe, ki so jo njegovi predniki podelili pripadnikom plemenitega rodu, med katerimi se omenja grofa Viljema in njegovega sina. Posest je kasneje prešla preko vdove grofa Viljema Heme-Selške v last krških grofov. Rodbina vitezov Škrljevskih je imela posest v lasti do leta 1541, ko je le-ta prešla v lastnino Auerspergov, leta 1585 pa se omenja Janez Baltazar Wernegk. Leta 1613 je bil lastnik dvora Janez Ruess pl. Ruessenstein, ki ga je v istem letu prodal Martinu Kheysellu z Višnje gore. V lastnini rodovine je ostal do leta 1705, ko ga je dobil v zakup Franc Anton baron Langenmantl ter kmalu postal njegov lastnik. Leta 1766 je posestvo prešlo v lastnino Marije Terezije Langenmantl, od njene hčerke ga je leta 1799 kupil Jakob Schuller. V 19. stoletju so bili lastniki gradu Škrljevo še Vasiči, leta 1885 je postala lastnica Marija Podobnik. V lasti rodovine Podobnik je bil vse do začetka druge svetovne vojne, nato so se leta 1941 v njem naselili salezijanci ter prebivali v njem vse do leta 1950. Danes je grad Škrljevo prazen.
Na nekdanjo imenitnost opozarja le še zanemarjen vrt in zaraščen ostanek grajskega parka s tisami in lipami pred pročeljem. Objekt je v svojem jedru romanski, kasneje je bil v gotiki delno prezidan in v baroku dopolnjen s sedanjim fasadnim učinkom.