Mokronog

Večje gručasto naselje Mokronog se nahaja ob južnem predelu kotline, ki jo prečkajo železnica in cesta Trebnje – Sevnica ter reka Mirna. Kotlina je obdana z gozdnatimi hribi, pod katerimi se razprostirajo vinske gorice. Na zahodu se dviga Zapečar (412 m), na jugozahodu razgledna točka Žalostna gora (366 m) z romarsko cerkvijo in na jugu Priča (404 m). Kraj spada v občino Mokronog – Trebelno.
V okolici Mokronoga so arheološka izkopavanja odkrila grobišča in poselitve, ki segajo v 9. stoletje pr. n. št.. Naselje je bilo tudi močno staro naselitveno jedro Slovencev. Mokronog se v pisnih virih prvič omenja leta 1137, kot trg pa leta 1279. V 16. in 17. stoletju je bilo naselje obzidano, toda od nekdanjih utrdb se je do danes ohranil le še štirioglat stolp. Mokronog je bil pomemben sejemski kraj za podeželsko okolico, ki je bil poznan zlasti po sejmih za trgovanje s prašiči. Tradicionalna stara čevljarska in usnjarska obrt je v času pred 2. svetovno vojno prerasla v industrijo. Nemci so usnjarno uničili z bombnim napadom leta 1943. Gospodarsko si je kraj opomogel po koncu vojne, ko so zgradili manjšo elektrotehnično tovarno. Največje krajevne znamenitosti so cerkev sv. Florijana na severnem robu naselja, Mokronoški grad iz 11. stoletja, spomenik NOB, Strelov stolp, spomenik slovenski osamosvojitvi, sirarna – Hiša sira, cerkev sv. Tilna in ostalo. Od Mokronoškega gradu se je ohranilo le še obodno zidovje, notranjost so zravnali s tlemi.
Okoli Mokronoga je bilo v Mirnski in stranskih dolinah več nahajališč rjavega premoga, največ okoli Krmelja. Tam so ga začeli izkopavati ob koncu 18. stoletja, večje količine pa po letu 1907, ko so mimo Mokronoga v Trebnje in Mirno speljali železniško progo iz Sevnice. Rudnik so zaradi revnih najdišč v sredini 20. stoletja zaprli.