Izola je obmorski kraj s starim mestnim središčem na nekdanjem otoku, ki so ga v začetku 19. stoletja z nasipavanjem povezali z bližnjim kopnim delom. V naselju so do konca 19. stoletja prevladovali ribiči in kmetje, v glavnem vrtnarji in vinogradniki. Kasneje se je razvila ribiška industrija, tovarna igrač in ladjedelnica. Izola je danes priljubljen turistični kraj. V zalivu je večja marina. Obmorsko kopališče in gostinsko – turistični objekti se nahajajo ob južnem območju naselja, v Simonovem zalivu.
Staro mestno jedro Izole je posebno kot celota, ker ima značilno srednjeveško urbanistično zasnovo. V strnjenem naselju večinoma prevladujejo ozke ulice z visokimi sredozemskimi hišami. Župnijska cerkev svetega Mavra je bila sezidana leta 1547 na prostoru romanske predhodnice, nato so jo večkrat prezidali. Palača Besenghi degli Ughi s konca 18. stoletja je primer poznobaročne posvetne arhitekture, ki jo odlikuje simetrično oblikovana fasada, notranjost in zunanjost sta okrašeni s štukaturami, v dvonadstropni dvorani pa je bogat slikarski okras. Izstopata tudi hiša Lovisato iz 16. stoletja, ki ima okna v lombardsko-renesančnem slogu ter Manziolijeva hiša iz leta 1470, ki je sezidana v slogu beneške pozne gotike.
Na koncu izolskega polotoka - pri svetilniku se nahaja lepo urejeno izolsko mestno kopališče, ki v poletnim času privabi mnoge domačine in druge obiskovalce. Na plaži pri svetilniku so tuši, vlakci za otroke, peskovnik in lokal. Do kopališča se lahko dostopa iz starega mestnega jedra ali pa s strani ladjedelnice. Poleg te plaže je na voljo tudi plaža v Simonovem zalivu, ki pa je plačljiva. Morsko dno so na osrednjem delu plaže zasuli s peskom, možna je izposoja različnih vodnih igral. Kopališče dodatno popestrita pomol, tobogan in dva igrišča za odbojko na mivki.