Kubed je gručasto naselje, ki spada v Mestno občino Koper. Spada med najbolj znane vasi Slovenske Istre. Razprostira se v zadnjem območju Gračiško-Kubejskega podolja, po katerem vodi cesta iz Rižanske doline proti Buzetu.
Kubed leži na predelu, kjer se stikata kraški in flišni svet. Vas na zahodni strani obdaja flišni hrbet Kubejsko Vardo, na severu pa kraška vzpetina Krašca. Od Kopra je naselje oddaljeno okoli 15 kilometrov. Kamniti most se nahaja ob glavni cesti, ki vodi proti obali. V Kubedu prebiva okoli 200 prebivalcev. Hiše so v nizih razporejene na prisojnem pobočju vzpetine Grad. Deli se na Grad, Potok in Križišče, ob cesti, kjer je kamniti most. Širše območje Kubeda je bilo že zgodaj naseljeno zaradi strateško - prometnega položaja. Razvoj vasi sega v zgodnji srednji vek, ko je širši predel spadal med cerkvene posesti koprske oziroma tržaške škofije. V pisnih virih se omenja v darilni listini nemškega cesarja Henrika IV. freisinškemu škofu Ellenhardu leta 1067.
Poleg tega je bilo to območje posest grofa Ulrika II. Weimarskega oziroma kasneje oglejskih patriarhov. Takrat naj bi že nastala kubejska fara s pokopališčem. Na vzpetini Grad se nahaja ohranjen del srednjeveške utrdbe. Utrdba je omogočala fevdalnim gospodarjem nadzorovanje trgovskih poti med primorjem in celino. Na robu griča stoji srednjeveška cerkev sv. Florijana, ki je bila zgrajena leta 1860. V neposredni bližini stoji zvonik peterokrake oblike, ki je narejen iz belega kraškega kamna. Zvonik je služil obrambnim namenom, saj so se tukaj skrivali domačini pred Turki in Uskoki, ki so v kraje vdirali v 15. in 16. stoletju. Obrambni stolp je bil spremenjen v zvonik leta 1833. Kubed je znan po znamenitem taboru iz leta 1870, katerega pobudnik je bil Franjo Ravnik.
Takrat so Istrani zahtevali Zedinjeno Slovenijo, znižanje davkov, uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih ter zgraditev slovenske glavne šole v koprskem okolju. Pomen tabora je najbolj v tem, da je prebudil Hrvate in istrske Slovence iz političnega mrtvila.