Kubed je slikovito gručasto naselje, ki spada v Mestno občino Koper. Domačini imenujejo kraj Čubed. Od Kopra je vas oddaljena približno 15 kilometrov. Hiše v nizih ležijo na prisojnem pobočju pod vzpetino Grad, na kateri se je ohranil del srednjeveške utrdbe.
V pisnih virih se prvič omenja že leta 1067 in sicer v darilni pogodbi, s katero je nemški cesar Henrik IV. vas podaril freisinški cerkvi. Utrdba v Kubedu je nastala ob stari postojanki iz 11. stoletja, ki je nadzorovala pot mimo nje proti Buzetu. Utrdba s tremi stolpi je lahko edina sprejela večje število konjenikov in vojakov. V obdobju gradiščanske vojne je utrdba že propadala. Notranjost utrdbe je bila pozidana, ohranjeno je skoraj celotno obzidje in dva stolpa. Stolp ob vhodu je bil nadzidan in spremenjen v zvonik bližnje cerkve svetega Florjana. Konec devetdesetih let 20. stoletja je bil zvonik v celoti obnovljen in prezentiran pod vodstvom takratnega Medobčinskega zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Piran. Drugi ohranjeni stolp in obzidje sta prepuščena nezadržnemu propadanju. Glede na velikost utrdbe sta lastnici zgradb v njej Mestna občina Koper in Rimskokatoliška cerkev. V 19. stoletju je imel Kubed več gostiln, mlin in torkljo v Mostičju na Rižani. Na griču čisto na samem robu stoji srednjeveška cerkev svetega Martina, ki izvira iz leta 1860. Po pomladi narodov so v Kubedu organizirali avgusta leta 1870 tabor, katerega pobudnik je bil Franjo Ravnik, predsednik pa je bil dr. Karel Lavrič. Takrat so Istrani zahtevali Zedinjeno Slovenijo, nižje davke, uvedbo slovenščine v urade in šole ter slovensko glavno šolo v koprskem okraju. Vas je 14 let kasneje dobila čitalnico, nekaj let kasneje pa Pevsko in bralno društvo.
Tukaj se je leta 1913 rodil znani slovenski istrski duhovnik in pesnik Alojz Kocjančič. V kraju sta živela tudi narodni buditelj in učitelj Anton Mihec – Tone in pevovodja Jože Jakomin, ki je bil tudi prvi oskrbnik in graditelj Tumove koče na Slavniku.