Kubed je gručasto naselje, ki se razprostira na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, na samem stičišču kraškega in flišnega sveta. Zahodno od vasi je flišni hrbet z vrhom Kubejsko Vardo, severno pa kraška vzpetina Krašca.
Kubed je v preteklosti z nekaterimi naselji Kraškega roba igral pomembno vlogo kot obrambna postojanka oziroma utrdba. V te kraje so v času 15. in 16. stoletja vdirali predvsem Uskoki in Turki. Grad se imenuje območje znotraj obzidja z obrambnim stolpom na skalnati ploščadi nad vasjo. Peterovogalni stolp, ki stoji okoli 60 metrov od cerkve svetega Florjana je bil nekdaj glavni stražarski in obrambni stolp utrdbe. Leta 1833 so ga dogradili in spremenili v današnji zvonik. V Kubedu je leta 1870 potekal kubejski tabor, ki je igral pomembno vlogo v prebuji istrskih Slovencev. Takrat so Istrani zahtevali Zedinjeno Slovenijo, nižje davke, uvedbo slovenščine v urade in šole ter slovensko glavno šolo v koprskem okraju. Vas je okoli 15 let kasneje dobila čitalnico, čez štiri leta pa Pevsko in bralno društvo. Od leta 1909 je v kraju delovala Kmečka posojilnica in hranilnica, šola trivialka pa že od leta 1851 in z občasnimi prekinitvami do leta 1955. Tukaj se je leta 1913 rodil znani slovenski istrski duhovnik in pesnik Alojz Kocjančič. V Kubedu sta prebivala tudi narodni buditelj in učitelj Anton Mihec – Tone in pevovodja Jože Jakomin, ki je bil tudi prvi oskrbnik in graditelj Tumove koče na Slavniku.
V Kubedu so padlim med drugo svetovno vojno postavili dva spomenika. Prvi spomenik je iz leta 1948, drugi pa iz leta 1978 na katerem je viden stih: »V tej zemlji istrski ste pokopani junaki, Istri in svobodi vdani«.