Letališče Divača se nahaja pod vznožjem hriba Vremščica, v bližini mesta Divača in Škocjanskih jam. Letališče ima travnato in asfaltno stezo, ki je na voljo jadralnim padalcem in modelarjem. V okviru letališča deluje klub, ki združuje ljubitelje letenja in letalska šola za tiste, ki bodo to še postali. V šoli izobražujejo kandidate za jadralne in motorne pilote.
Letališče Divača je začelo delovati konec leta 1916. Uvršča se med najstarejša, še delujoča letališča v Sloveniji, ki se še nahaja na svojem prvotnem območju. Letališče je naredilo Avstro – Ogrsko vojno letalstvo, da so zadovoljili oskrbo in potrebe Soške fronte. Želeli so ga sezidati bolj v notranjosti dežele (Logatec, Planinsko polje) in na ravnem predelu, ampak so se nato zaradi megle v zimskem času in močvirnatega območja, ki tam večinoma prevladuje, odločili za terene na Krasu. Za izgradnjo letališča so pripeljali 500 vojnih ujetnikov, ki so ga naredili v zimskem času 1916 – 1917. Ujetniki so morali teren uravnati, ga nato utrditi in zasuti vrtače. V letališče so se nato vselila prva letala, ki so jih imeli shranjena v platnenih hangarjih. Le-ti niso bili primerni za močnejšo kraško burjo in zaradi tega je vsaka burja na letališču povzročila dosti škode. Ker je letališče imelo pomembno strateško lego, se niso odločili, da ga podrejo, ampak so zaradi burje postavili kovinske hangarje. V času med prvo svetovno vojno je bilo v Divači baziranih med okoli 28 in 36 letal, ki so bila različnih tipov. Ko je bila vojna končana, je letališče prešlo pod Italijo, ki je območje proti nadomestilu, nacionalizirala in dodatno dogradila.
Letališče je nato delovalo med približno leti 1932 in 1936, nato so letala začeli seliti v Severno Afriko. Ko je bila končana druga svetovna vojna, je letališče prešlo pod okrilje Jugoslovanske Armade, ampak so ga nato zaprli zaradi bližine državne meje. V povojnem času je letališče v večji meri propadalo in se zaraščalo, včasih ga uporabili kot poligon Jugoslovanske armade.