Ljubljana je glavno mesto Slovenije, ki skozi celo leto privablja številne domače in tuje obiskovalce. Največje znamenitosti so mogočni ljubljanski grad, Zmajski most, Tromostovje, Prešernov trg in zeleni park Tivoli.
Vegova ulica, kjer se nahaja aleja slovenskih skladateljev, je zaradi svoje lege na stiku rimskega in srednjeveškega mesta zgodovinsko in arheološko zelo zanimiva. Urejena je bila v prvi polovici 19. stoletja in poteka po nekdanjem jarku, ki je bil speljan po zunanjem delu obzidja srednjeveškega Novega trga. Obzidje je pred hišami na vzhodni strani Vegove ulice deloma ohranjeno in restavrirano. V hiši na vogalu Peternelove in Vegove ulice pa je ohranjen tudi srednjeveški obzidni stolp. Med obema vojnama je ulico preurejal arhitekt Jože Plečnik. Na Vegovi 5 ima prostore srednja glasbena šola, ki jo je ustanovila Glasbena matica leta 1882. Poslopje je dvoriščno krilo lepe baročne plemiške palače s klasicistično fasado iz prve polovice 19. stoletja. Pročelje glasbene šole je okrašeno z reliefnimi potrtreti slovenskih glasbenikov. Pred poslopjem se razprostira lepo urejen park – aleja slovenskih skladateljev. V njem so na stebre postavili doprsne kipe skladateljev Jacobusa Gallusa, Davorina Jenka, Benjamina Ipavca, Hugollina Sattnerja, Antona Foersterja, Emila Adamiča, Vatroslava Lisinskega in Stevana Mokranjca, ki jih je naredil kipar Lojze Dolinar. Ob vhodu so postavili kipa Mateja Hubada, dirigenta zbora in ravnatelja Konservatorija, in Frana Gerbiča, prvega ravnatelja šole. V kleti vogalne hiše v Vegovi ulici 2 je bila v času pesnika Franceta Prešerna gostilna V peklu.
Pivske sobe je imel v prezidanem jarku starega emonskega obzidja in vanjo so se gostje spuščali po stopnicah, od tod tudi ime. Njen stalni gost in nekaj časa tudi stanovalec te hiše je bil France Prešeren. Na to spominjata pesmi Ukazi in Slovo, ki ju je pesnik posvetil domači hčeri.