Miklošičev park predstavlja enega izmed najbolj pomembnih in zanimivih trgov v Ljubljani. Je kvadratnega tlorisa in se razprostira med Cigaletovo, Miklošičevo, Dalmatinovo in Tavčarjevo ulico. Ime je dobil po slovenskem jezikoslovcu in filologu Francu Miklošiču.
Park je bil urejen v letih od 1902 do 1906. Trg pred sodnijsko palačo s simboličnim imenom Slovenski trg je dala urediti mestna občina po potresu leta 1895, projekt pa je s finančnimi sredstvi podprla tudi vlada na Dunaju. Miklošičev park in Miklošičev trg predstavljata edino secesijsko območje v Ljubljani, z vogalnimi stolpiči na vseh štirih vogalih zgradb. Najbolj znamenite zgradbe na tem predelu so Sodna palača, Čudnova hiša, Deghengijev hiša, Pogačnikova hiša ter spomenik Francu Miklošiču. Pogačnikova hiša se nahaja na naslovu Cigaletova 1. Investitorja sta bila Štefan in Jožef Pogačnik. Arhitekt Koch jo je projektiral leta 1902. Zasnovana je kot najemniško stanovanjska zgradba in se nahaja v glavnem delu zahodne fasade trga pred sodno palačo. Arhitekt je pri oblikovanju fasade uporabljal bolj ploskovno usmerjene oblike. Zaradi svoje lege Pogačnikova hiša nima vogalnega stolpiča, niti balkona ter z njim povezanega kovanega okrasja. Na fasadi je najbolj zanimiv portal, ki ga zgoraj krasi relief ženskega lika, ki v razširjenih rokah drži rastlinske vejice. Lik je arhitekt povzel po načrtu za fasado Delavskega doma na Dunaju. Vsa okna na Pogačnikovi hiši so enostavna dvodelna. Pritlični del oken ima vodoravne vrezane črte. V prvem nadstropju so okna povezana z eno samo črto. Zgornji nadstropji hiše sta povezani z navpičnimi trakovi med okni, ki vodijo iz krožnega venca sredine tretjega nadstropja in visijo do polic oken drugega nadstropja.
Tik pred koncem se prekinejo s trakom okrasja iz stiriliziranih listov. Med okni drugega in tretjega nadstropja Pogačnikove hiše je okras z geometričnim likom. Ob hiši stoji Čudnova hiša, ki jo je dal zgraditi znani ljubljanski urar Fran Čuden.