Manjše mesto Mengeš se nahaja ob vznožju hriba Gobavica, približno 15 kilometrov severno od glavnega slovenskega mesta Ljubljana. Pod razglednim gričem se proti Loki vije potok Pšata, na jugovzhodu se razprostira Mengeško polje. Čudovito ozadje na severozahodu tvorijo Karavanke, Julijci in Kamniške Alpe.
Mengeš je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1154, prafara je bil pred 13. stoletjem, trške pravice pa je kraj dobil leta 1867. Največje krajevne znamenitosti so župnijska cerkev sv. Mihaela, mežnarija, spomenik baročnemu slikarju Francu Jelovšku, Jelovškova rojstna hiša, Marijino znamenje, spomenik Janezu Trdini, rojstna hiša Janeza Trdine, Staretov grad iz 17. stoletja, Oranžerija, park pred Oranžarijo, grad Mengeš, Zgornji ali Ravbarjev grad iz 16. stoletja in drugo.
Župnijska cerkev sv. Mihaela predstavlja v Mengšu najbolj dragoceni in najstarejši umetnostni spomenik. V naselju je prva cerkev kot središče podžupnije in misijonske postaje nastala okoli 9. ali 10. stoletja. Kot mnogo predromanskih cerkva je bila zagotovo tudi mengeška lesena. Sedanja mengeška cerkev je bila zgrajena približno konec 13. stoletja. Nekdanjo romansko župnijsko cerkev so nato pod vplivom gorenjskih stavbarjev preuredili v gotsko. Ohranjena sta prezidani prezbiterij in samostojno stoječi gotski zvonik, ki je bil istočasno obrambni stolp tabora.
Na severnem notranjem zidu prezbiterija se nahajajo znamenite freske Janeza Ljubljanskega, ki so iz okoli leta 1460. Cerkev sv. Mihaela je bila leta 1740 baročno predelana, kvalitetna je plastika svetega Mihaela. Spovednica in krstilnica sta nastali po načrtih znanega arhitekta Jožeta Plečnika. V pokopališki zid so vzidane spominske plošče z grbi, ki segajo v 17. in 18. stoletje. Znamenitost predstavlja tudi izjemen relief z grbom opata iz samostana Stična.