Mengeš je manjše mesto, ki se nahaja ob vznožju razglednega griča Gobavica, okoli 15 kilometrov severno od glavnega slovenskega mesta Ljubljana. Pod hribom se proti Loki vije potok Pšata, na jugovzhodu se razprostira Mengeško polje. Slikovito ozadje na severozahodu tvorijo Karavanke, Julijci in Kamniške Alpe.
Mengeš se v pisnih virih prvič omenja leta 1154. Naselje se je razvilo blizu stare rimske ceste Emona – Celeita, skoraj gotovo pa je bilo poseljeno že v prazgodovini, kar je razvidno iz številnih izkopanin. Župnija je bila ena od prafar in se uvršča med najstarejše na Kranjskem. Obsegala je obsežno območje, ves vzhodni del Gorenjske do Štajerske. Mengeš je bil povzdignjen v trg leta 1867. Gospodarski temelj je nekdaj predstavljalo kmetijstvo, kasneje obrt in industrija. V 18. stoletju se je zaradi dobre prometne lege razvilo prevozništvo. Kraj je bil vse do desetletja po koncu druge svetovne vojne poznan tudi po slamnikarstvu. Razvile so se številne dejavnosti, kot so pečarstvo, mizarstvo, kamnoseštvo, kovaštvo, krojaštvo, tesarstvo, mesarstvo, pivovarništvo, papirničarstvo, usnjarstvo in opekarstvo. Mnoge od teh so se ohranile, razvile so se pa tudi sodobnejše.
V Mengšu so naslednje kulturno – zgodovinske znamenitosti: župnijska cerkev sv. Mihaela, mežnarija, spomenik baročnemu slikarju Francu Jelovšku, Jelovškova rojstna hiša, Marijino znamenje, spomenik Janezu Trdini, rojstna hiša Janeza Trdine, grad Mengeš, Staretov grad iz 17. stoletja, Oranžerija, park pred Oranžarijo, Zgornji ali Ravbarjev grad iz 16. stoletja in drugo.