Staro pristaniško mesto Piran se razprostira na koncu Piranskega polotoka, ki se postopoma zožuje med Piranskim in Strunjanskim zalivom. Polotok se zaključi z rtom Madona, s katerim se končajo Šavrinska brda, ki se dvigujejo na polotoku z Moštro do okoli 90 metrov visoko.
Piran se ponaša z mnogimi cerkvami. V določenih obdobjih jih je bilo v mestu celo več kot dvajset. Do danes se vse niso ohranile, je pa njihovo število za majhen kraj zelo visoko. Nad starim mestnim jedro kraljuje stolna cerkev sv. Jurija, ki je nastala v 12. stoletju. V današnji velikosti je bila zgrajena v 14. stoletju, sedanjo podobo pa je dobila leta 1637 po temeljiti baročni prenovi. Cerkveni zvonik je bil dograjen leta 1608 in je pomanjšana kopija zvonika sv. Marka v Benetkah, krstilnica v obliki osmerokotnika pa je bila zgrajena leta 1650 in predstavlja zadnjo zgradbo stolničnega kompleksa. Cerkev je leta 1737 dobila sedem marmornih oltarjev. Od ohranjenih umetnin sta vredni ogleda dve plastiki svetega Jurija.
Večja plastika izvira iz 17. stoletja in je delo neznanega avtorja, manjša pa je posrebrena in je delo piranske zlatarske delavnice. Cerkvene stenske slike so delo beneške slikarske šole. Dve čudoviti veliki platni, ki sta Čudež sv. Jurija in Maša v Bolseni, iz začetka 17. stoletja sta delo slikarja Angela De Costerja. Med cerkveno opremo izstopajo tudi cerkvene stolne orgle, ki jih je naredil Petar Nakić, frančiškan iz Dalmacije. Njegove orgle so bile postavljene leta 1746 in so imele 16 registrov. Skozi stoletja niso ostale nedotaknjene, temveč so morale skozi vrsto restavratorskih posegov. V sklopu cerkve je odprt tudi Župnijski muzej sv. Jurija, ki obsega lapidarij, zakladnico in arheološko jamo.
Sveti Jurij, po katerem cerkev nosi ime, je zaščitnik mesta Piran. Krščanski princ in vitez iz Kapadokije je kot mučenec in svetnik postal zaščitnik vojščakov in orožarjev, razglašen pa je bil tudi za zaščitnika številnih naselij.