Prešernov gaj

Prešernov gaj so leta 1952 preuredili po načrtih arhitekta Marjana Šorlija iz prej opuščenega kranjskega pokopališča. Gaj je v lasti Mestne občine Kranj. Prenova je potekala pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj. Prostor je zasnovan kot gaj zaradi svoje zgodovinske vloge in pietete. Je prostor počitka, premišljevanja in kulturnega navdiha. Tlakovane kamnite potke se z vseh strani zaključijo v osrednjem delu gaja s prehodno lopo na osmih stebrih s trikrat deljeno polkrožno streho. Ob kranjski župni cerkvi Sv.

Kancijana so ob koncu 18. stoletja opustili pokopališče in začeli pokopavati zunaj mesta, na malem kranjskem polju, prostoru današnjega Prešernovega gaja. Pokopališče se je ob koncu 19. stoletja precej razširilo, leta 1939 pa so ga opustili zaradi prostorske stiske.

Na opuščenem pokopališču so ohranili le nekaj najbolj pomembnih zgodovinskih nagrobnikov in kulturnih spomenikov, ki so nagrobni spomenik Francetu Prešernu, nagrobni spomenik Simonu Jenku, Majdičev mavzolej, doprsni kip Franceta Prešerna, spomenik bazoviškim žrtvam, na stebriščni lopi je vzidan nagrobnik Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo in posmrtni ostanki Prešernove hčere Ernestine Jelovšek.