Trdinov vrh je najvišji vrh Gorjancev. Visok je 1178 metrov. Dom je dostopen po gozdni cesti, ki se na prelazu Vahta odcepi od glavne ceste Novo mesto – Metlika ali po gozdni cesti iz Gabrja mimo Krvavega kamna, kjer je po Trdinovi bajki prišlo do prelitja bratovske krvi. Za najkrajšo pot je najbolje, če pustimo avto pri Planinskem domu pri Gospodični, ki se nahaja na nadmorski višini 828 metrov. Planinski dom je dobil ime tudi po narodnem heroju Vinku Paderšiču – Batreji, ki je bil organizator OF v krajih pod Gorjanci. Pod domom izvira studenček. V njem se je po Trdinovi bajki umila grajska gospa in se potem pomladila. Pri domu je postavljen spomenik, ki je posvečen slovenskemu alpinistu Vanji A. Furlanu. Otroci se lahko zamotijo na igralih zraven doma. Pot do Trdinovega vrha je markirana in traja približno uro in 15 minut, odvisno od pripravljenosti. Poteka večinoma po gozdni poti in v senci dreves. Trdinov vrh je ena izmed najbolj spornih točk na slovensko-hrvaški meji. Najprej se je imenoval kar po cerkvi Svete Jere oziroma hrvaško Sveta Gera, leta 1923 pa so vrh uradno preimenovali po Janezu Trdini, slovenskem pisatelju in zgodovinarju. Med njegovimi deli so najbolj znane Bajke in povesti o Gorjancih. Prva planinska pot je bila markirana leta 1889. Iz Novega mesta je bila markirana leta 1905. Leta 1934 je bila ob triangulacijskem stebru postavljena 21 metrov visoka lesena piramida. Leta 1960 je bil postavljen nov, 15 metrov visok betonski stolp. Leta 1968 je bila zgrajena cesta na Trdinov vrh in kmalu za tem vojaški objekt. V letu 1980 so pravno zavarovali bukov pragozd Trdinov vrh. Štiri leta kasneje so postavili 90 metrov visok telekomunikacijski stolp. Razvaline cerkve sv. Elije so bile prezentirane leta 1992 in leto kasneje razvaline cerkve sv. Jere. Uredili so tudi nadstrešek z zvonom. S hrvaške strani je bila na vrh zgrajena cesta leta 1993. V letu 1999 je bil na hrvaški strani osnovan Park prirode Žumberak – Samoborske gorje. Na slovenski strani je predvideno, da se osrednji del Gorjancev zavaruje kot krajinski park. Gorjanci, po katerih so speljane številne planinske poti, so pomembno rekreacijsko območje.