Krajinski park Rački ribniki – Požeg meri 484 ha, gozdovi pa zavzemajo največjo površino parka, kar 343 ha. Na določenih mestih imajo značaj poplavnega gozda in so zaradi tega jeseni in spomladi ponekod težje prehodni. Park se razprostira v zahodnem delu Dravskega polja, skoraj tik pod Pohorjem.
V parku so tri skupine ribnikov, ki so Rački ribniki, Turnovi ribniki in ribnik Gajič. Turnovi ribniki so trije, največji je Turntajht (2,6 ha), sledi mu Špic (1,7 ha) in Srednji ribnik (0,95 ha). Gozdna pot Turnovi ribniki popelje obiskovalca v samo osrčje Krajinskega parka. Spozna se z nižinskim gozdom, se sprehodi mimo ribnika, sreča zanimive živalske in rastlinske vrste in se nadiha svežega gozda v neokrnjeni naravi. Živalskemu svetu Turnovih ribnikov je dajala poseben pečat izjemna pestrost favne kačjih pastirjev (35 vrst), dvoživk (11 vrst) in ostalih drobnih vodnih živali. Ogrožena in majhna žabica česnovka je imela na Štajerskem tukaj eno svojih zadnjih zatočišč. Še sedaj so pogoste navadne krastače, ki jim požrešna usta rib k sreči ne pridejo do živega, medtem ko je preživetje treh vrst rjavih žab in pupkov močno ogoroženo. Tudi pisanim kačjim pastirjem, katerih ličinke živijo v vodi nekaj mesecev ali celo več let, zmanjkuje ustreznih bivališč. Ob odsotnosti vodnih rastlin namreč nimajo ustreznih skrivališč in podobno kot ostale vodne žuželke, paglavci in rakci, skoraj brez izjeme končajo v ribjih ustih. Med najbolj znamenite rastline Turnovih ribnikov spada vodna praprot štiriperesno marzilko, ki ni redka le v slovenskem, temveč tudi v srednjeevropskem merilu. Prepoznamo jo po listih, ki so na moč podobni štiriperesni deteljici, porašča pa plitve obrežne predele.
Bujna vodna in obrežna vegetacija ter bogata favna dvoživk in kačjih pastirjev so dokaz za ohranjenost naravnih procesov v ribnikih. Ti se lahko vzpostavijo le tam, kjer je struktura obrežja razgibana, režim izpuščanja vode prilagojen vsem oblikam življenja, količina in vrstna sestava rib pa podobna tisti v naravnih jezerih.