Klet Brda - Razstava Junaki vinogradov

Vinska klet Goriška Brda je poznana kot največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin. Klet združuje kar 400 vinogradniških družin, ki že okoli pol stoletja ustvarjajo uspešno zgodbo briškega vinarstva.

Razstava Junaki vinogradov predstavlja sprehod skozi stoletja vinogradništva in vinarstva v Brdih. Trta je v Brdih doma že vse od starih Rimljanov, ko je uspevala trta po sadnem drevju. Takšen način gojenja se je ohranil do konca 19. stoletja. Rebula se v Brdih prvič omenja leta 1336 v kupoprodajni pogodbi v vasi Višnjevik. V srednjem veku se je uveljavil kolonat, posebna oblika fevdalnega sistema, ki je v veljavi do druge polovice 20. stoletja. Leta 1870 je trtna uš skoraj v celoti uničila vinograde v Brdih. Od takrat naprej se trte cepijo na podlago. Vinogradništvo se zelo spremeni. Katalonski grof de Baguer, ki je bil zadnji lastnik Dobrovskega gradu, je leta 1881 zasadil prvi vinograd brez opore dreves. Leta 1922 je okoli 40 kolonov ustanovilo prvo zadrugo v Brdih in od fevdalnega gospoda odkupilo 230 hektarjev zemljišča. Leta 1955 začne Zadružno vinarstvo Brda graditi novo klet. Čez dve leti sodobna klet sprejme prvi pridelek. Leta 1962 vinska klet Goriška Brda prvič pridela Penečo rebulo. Največja količina pridelka, kar 150 milijonov kilogramov grozdja, je bila leta 1979. Prvi izvoz v ZDA je bil leta 1984. V letu 1991 so spremenili slog pridelave in se usmerili v izvoz. Leta 2002 je bilo več kot milijon steklenic na svetovnem trgu – odprli so tudi posebno izvozno skladišče. Klet Brda je vse od svojih začetkov sooblikovala kakovost življenja in razvoj gospodarstva v Brdih. Herojsko vinogradništvo je poslanstvo, ki izvira iz bogate dediščine prednikov in ljubezni do zemlje. Lege so namreč zelo zahtevne – strma pobočja in terasasti vinogradi, kjer je možna večinoma samo ročna pridelava.

Vendar prav zaradi tega dajejo takšni predeli vina posebne kakovosti. Vsaka družina v povprečju obdeluje okoli tri hektare površin. Pri svojem delu so pozorni do naravnih ciklov in natančnemu spremljanju kakovosti.