Žužemberk - Reka Krka

Žužemberk, ki je osrednje naselje Suhe krajine, se nahaja ob gradu na terasi nad dolenjsko lepotico, reko Krko. Središče kraja predstavlja manjši trg z vodnjakom pred grajskim vhodom in bližnje nadstropne hiše s portali.

Krka je najdaljši desni pritok reke Save v Sloveniji. Je največja reka na območju Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka. Izvira v široki zatrepni dolini, severno od vasi Krka. Vode privrejo na planjavo v izviru Pod jamo pod Krško jamo severno od vasi Gradiček. Reka ima dežno-snežni režim z najnižjo vodo poleti in najvišjo vodo pozimi. Je ena najbolj umirjenih slovenskih rek. Onesnažena je že pri samem izviru, vendar jo kljub temu odlikujeta raznolikost in pestrost vodnega živalskega in rastlinskega sveta. V zgornjem toku teče vzdolž Žužemberškega preloma, ob katerem si je vrezala slikovito sotesko. Krka je edina lehnjakotvorna reka v Sloveniji. Njena voda je nasičena z apnencem, ki se izloča kot lehnjak in v zgornjem toku tvori značilne pregrade, v srednjem toku pa talne podvodne pragove. Nekdaj so ob lehnjakovih pragovih delovali mnogi mlini in žage, sedaj pa prevladuje turističen in rekreativen pomen reke. Usihanje izrabe Krke je bilo povezano s socialnimi in gospodarskimi spremembami po drugi svetovni vojni, ko je bilo leta 1952 ukinjeno mletje v kmečkih mlinih. Edini, občasno še delujoči mlin, je Zajčev mlin v Praprečah. Znan je bil kot drugi grajski mlin. Bil je v lasti Auerspergov, Zajčevi so ga kupili leta 1940. Prvotno je imel šest mlinskih koles, sedaj ima eno železno kolo.

Območje reke Krke je v Žužemberku priljubljeno sprehajališče, ki se v poletnem času spremeni v naravno kopališče Loka. Domačini in drugi obiskovalci se kopajo v reki in uživajo v prelepem naravnem okolju. Poleg tega je čez sezono odprt tudi lokal, kjer imajo na voljo osvežilne pijače in sladoled.