Slikovito mesto Metlika je občinsko, kulturno in gospodarsko središče vzhodne Bele krajine. Skozi zgodovino je imelo mesto pomembno obrambno funkcijo. Zaradi tega se je tudi razvila na pomolu nad otokom Obrh, ki obdaja večje območje starega mestnega jedra. V Metliki je znana vinska klet, ki ima pester izbor uveljavljenih belokranjskih vin.
V Metliki ni stavb, ki bi bile starejše od 300 let, ker je leta 1705 pogorela do tal. Območje je bilo poseljeno že v času prazgodovine, v srednjem veku se je kraj imenoval Novi trg in je dobil mestne pravice pred letom 1335. Ime Metlika je postalo uveljavljeno okoli leta 1378. Kraj je bil ena od pomembnejših obrambnih trdnjav, najprej proti Ogrski, kasneje pa proti turškim vpadom med leti 1408 in 1578. Konec 19. stoletja je bila v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem, prva hranilnica in posojilnica ter prva čitalnica na Dolenjskem in Beli krajini. Otvoritev belokranjske železnice v letu 1914 je pomenila začetek gospodarskega vzpona Metlike. V mestu so mnoga obeležja, ki pričajo o njenem pomenu v času med drugo svetovno vojno. Po koncu vojne je Metlika doživela velik gospodarski razvoj, po osamosvojitvi Slovenije pa je zopet postala obmejno mesto z mednarodnim mejnim prehodom.
Najbolj zanimivi del Metlike predstavlja staro mestno jedro, ki je središče zakladnice kulturne dediščine pokrajine. Staro jedro ima tri trge, ki so Mestni trg, Partizanski trg in Trg svobode. Največje znamenitosti so farna cerkev sv. Nikolaja, Slovenski gasilski in Belokranjski muzej, Metliški grad, park pred gradom, mestna hiša, proštija, komenda, Ganglova hiša, poslopje nekdanje Wachove lekarne, veliko rojstnih hiš znanih Metličanov in ostalo.
Cerkev sv. Cirila in Metoda se nahaja izven starega mestnega jedra. Je ena izmed dveh cerkva, ki je grškokatoliške vere, na območju Slovenije. Druga grškokatoliška cerkev, sv. Svetica s pokopališčem, leži v Dragah pri Suhorju. Cerkev sv. Cirila in Metoda je bila sezidana leta 1903 in nudi prostor za okoli 50 vernikov. Grškokatoliški duhovnik je slovenski ikonopisec, ki je imel že več razstav svojih del po Sloveniji in svetu. V cerkveni notranjosti so ikone in ikonostas, pa tudi dela domačega podobarja Jerneja Jereba.