Metlika je zanimivo mesto v Beli krajini, ki se nahaja med Novim mestom in Črnomljom. Kraj pod Gorjanci je bil naseljen že v času prazgodovine. Mestne pravice je Metlika dobila leta 1365. Močno je bila zaznamovana v času turških vpadov in obema svetovnima vojnama.
Metlika je doživela največji razcvet konec 19. stoletja, ko so ustanovili prvo požarno brambo na Slovenskem, prvo hranilnico in posojilnico ter prvo čitalnico na Dolenjskem in v Beli krajini. Najbolj zanimiv in najstarejši del mesta predstavlja staro mestno jedro, ki se razprostira na pomolu nad potokom Obrhom ter je središče zakladnice kulturne dediščine pokrajine. Staro jedro ima tri trge, kjer se nahaja farna cerkev sv. Nikolaja, Slovenski gasilski in Belokranjski muzej, Metliški grad ter veliko rojstnih hiš znanih Metličanov.
Cerkev sv. Nikolaja se v pisnih virih omenja že v letu 1334. V času turških vpadov je stavba v letu 1578 pogorela, nato so sezidali novo, ki je leta 1705 ponovno zgorela, skupaj z mestom, župniščem in arhivom. Nova baročna cerkev je bila sezidana na razvalinah in posvečena leta 1759. Dva stranska oltarja in veliki baročni oltar so delo dolenjsko-posavskega mojstra, ki je ostal neznan, manjša stranska oltarja pa sta delo domačega mojstra Jerneja Jereba. Freske na banjastem stropu so delo italijanskega mojstra Domenica Fabrisa. Križev pot je delo Josipa Egartnerja. Plačal in lastnoročno obesil ga je Friderik Baraga, ki je bil v mestu kaplan. Župnija je bila v letu 1268 inkorporirana križniškemu redu, od leta 1735 pa je v kraju sedež proštije.