Mesto Metlika je občinsko, kulturno in gospodarsko središče vzhodne Bele krajine. Metlika je dobila mestne pravice leta 1335. Kraj je imel skozi zgodovino pomembno obrambno funkcijo. Zaradi tega je bil tudi zgrajen na pomolu nad otokom Obrh, ki obliva večji del starega mestnega jedra. V Metliki je znana vinska klet, ki ima pester izbor uveljavljenih belokranjskih vin.
V Metliki ni stavb, ki bi bile starejše od 300 let, ker je leta 1705 pogorela do tal. Konec 19. stoletja je bila v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem, prva hranilnica in posojilnica ter prva čitalnica na Dolenjskem in Beli krajini. Otvoritev belokranjske železnice v letu 1914 je pomenila začetek gospodarskega vzpona Metlike. V mestu so mnoga obeležja, ki pričajo o njenem pomenu v času med drugo svetovno vojno. Po koncu vojne je Metlika doživela velik gospodarski razvoj, po osamosvojitvi Slovenije pa je zopet postala obmejno mesto z mednarodnim mejnim prehodom.
Najbolj zanimivi del Metlike predstavlja staro mestno jedro, ki je središče zakladnice kulturne dediščine pokrajine. Staro jedro ima tri trge, ki so Mestni trg, Partizanski trg in Trg svobode. Največje znamenitosti so farna cerkev sv. Nikolaja, Slovenski gasilski in Belokranjski muzej, Metliški grad, park pred gradom, mestna hiša, proštija, komenda, Ganglova hiša, poslopje nekdanje Wachove lekarne, veliko rojstnih hiš znanih Metličanov in ostalo.
Cerkev sv. Roka se nahaja izven starega mestnega jedra. Sezidana je bila leta 1843 in je na daleč prepoznavna po dveh zvonovih. Načrt za cerkev je naredil Vincenc Vovk. V notranjosti cerkve so trije baročni oltarji, glavni oltar je posvečen sv. Roku, ki je predstavljen z lesenim kipom in oljnato sliko. Stranski oltar na evangelijski strani je posvečen sv. Florijanu, na listni strani pa sv. Juriju. Vsi trije oltarji so verjetno delo domačega mojstra Jereba. Stenske slike prikazujejo sodbo, vstajenje in vice. Na sredini cerkvene kupole je slika Marijino kronanje. Okoli cerkve je pokopališče, kjer je ob vhodu postavljen bronasti kip Kristusa, ki je delo domačina Alojzija Gangla. Umetnik je kip naredil v Pragi, vlit pa naj bi bil v Ljubljani.