Ormož z okolico je znan po mnogih naravnih in kulturnih znamenitostih, ki privabljajo številne domače in tuje obiskovalce. Med njimi so najbolj znameniti mesto Ormož z gradom, Ormoško jezero ter Velika Nedelja s cerkvijo sv. Trojice in gradom Velika Nedelja.
Ormož se nahaja na naravni terasi nad reko Dravo, po kateri gre meja s Hrvaško. Znan je po tradicionalni kulinariki in žlahtnih vinih. Zaradi strateškega pomena je trške pravice dobil že leta 1293, v letu 1331 pa še mestne pravice. V tem času so ga obzidali, obzidje so nato porušili v 19. stoletju.
Največji mestni znamenitosti sta Ormoški grad s parkom in cerkev sv. Jakoba. Grad je leta 1278 dal zgraditi Friderik Ptujski za obrambo pred Madžari, kasneje je bil v lasti mnogih plemiških družin. Od mestnega dela je bil ločen z obzidjem.
Najstarejši del gradu je stolp iz 13. stoletja. Klasične poslikave iz leta 1810 sodijo v sam vrh takratne umetnosti na Slovenskem. Danes grajski prostori služijo za potrebe knjižnice, radia, muzeja, reprezentančne potrebe Občine Ormož ter nudijo zavetje zgodovinski in arheološki razstavi. Pred gradom se nahaja spominska aleja pomembnih mož Ormoža.
Po letu 1910 so okoli grajskega objekta uredili obsežen angleški park ter ga zasadili tudi z nekaj primerki eksotičnih dreves, kot so tulipanovec, ginko in maklura. Ormoški park po svoji pestrosti in zasnovi sodi med najlepše parke v Sloveniji. Na vzhodnem delu parka je kapela z grobnico zadnjih grajskih lastnikov.
V starem mestnem jedru se nahaja cerkev sv. Jakoba, Marijin steber, Dom kulture, spomenik NOB, Župnijski urad Ormož in drugo. Župnijska cerkev stoji na vzhodnem robu Mestnega trga. Prvič je omenjena leta 1271. Najstarejše freske so iz okoli leta 1400, v severni ladji pa so renesančne poslikave iz stare in nove zaveze, ki so nastale po letu 1632.
Velika Nedelja je manjše gručasto naselje, ki leži ob vznožju Slovenskih goric. Skozi kraj je nekdaj vodila rimska cesta. Največji znamenitosti sta cerkev sv. Trojice in grad Velika Nedelja. Pražupnijska cerkev je kot kapela stala že pred letom 1199.
Cerkev je večino sedanje opreme dobila v drugi polovici 18. stoletja. Ohranjen romanski prezbiterij je od glavne cerkvene ladje ločen z zidom. V njem je krstilnik iz 13. stoletja, ki je izdelan iz pohorskega mohorja in je edinstven v Sloveniji.
Križniški grad Velika Nedelja se prvič omenja leta 1273. Križniki so iz gradu upravljali posest in v njihovi lasti je ostal vse do zadnje vojne. Grad je manjše predelave doživel v začetku 18. stoletja in v 19. stoletju.
Na dvorišču gradu se je ohranil baročni vodnjak. Objekt spada med eno izmed redkih dobro ohranjenih zgodnje baročnih zgradb pri nas. Danes je v njem na ogled etnološka zbirka in prenovljena kapela. Z njim upravlja Pokrajinski muzej Ptuj.