Poljčane

Poljčane so večje naselje, ki se nahaja v Dravinjski dolini. So administrativno središče Občine Poljčane, ki je nastala leta 2006 z izločitvijo od občine Slovenska Bistrica. Ležijo ob vznožju Dravinjskih goric, v dolini reke Dravinje, na jugu pa se nad krajem dviguje kopasti Boč (978 m). Poselitev je nastala ob obrobju doline, saj reka Dravinja pogosto poplavlja. Blizu Poljčan se nahajajo Zgornje Poljčane, ki so primerno izhodišče za vzpon na Boč iz severne strani. Poljčane ležijo na križišču pomembnih cest, ki potekajo proti Ptuju, Mariboru, Celju oziroma Slovenskim Konjicam in Rogaški Slatini.

Poljčane se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1245 pod imenom Poltsah. Kmalu so poznane kot večje Spodnje Poljčane in manjše Zgornje Poljčane. V drugi polovici 14. stoletja se na tem območju naseli plemiška družina Graslov. Med letoma 1844 in 1846 so skozi kraj speljali železnico Dunaj – Trst, ki je prispevala k hitremu gospodarskemu razvoju. V 19. stoletju so imeli že šolo, pošto in več sejmov. V letu 1905 so ob reki Dravinji naredili prvo elektrarno. V času med 2. svetovno vojno je bilo naselje zelo poškodovano in uničeno. Leta 1955 so iz zbiralnika pod goro Boč napeljali prvi vodovod. V letu 1968 so obnovili šolsko poslopje.

Največje znamenitosti v Poljčanah so kretniška postavljalnica, ki je bila postavljena po letu 1910, etnološki spomeniki - Hiša Bistriška 67, Hiša Bistriška 65, Hiša Bistriška 61, spomenik NOB, Damšetova kapelica, Gortnerjeva kapela, Kostanjev drevored in drugo. Hiša Bistriška 61 je bila sezidana v zadnji tretjini 19. stoletja. Je enonadstropna zgradba, ki ima sedemosno glavno fasado ter strmo dvokapno čopasto opečno streho. Hiša Bistriška 65 je primer neoklasicistične arhitekture iz 19. stoletja. Hiša Bistriška 67 predstavlja neobaročno arhitekturo iz konca 19. stoletja. Streho zanimivo dopolnjuje stolpiček z uro. V sklopu Železniške postaje Poljčane se zraven tirov nahaja železniško tovorno skladišče. Zgradba je pritlična in je bila narejena po letu 1845 kot pomožni objekt ob trasi proge Šentilj – Celje.