Makole so strnjeno naselje na zahodnem robu Haloz. Spadajo v Občino Makole, ki je nastala leta 2006 z izločitvijo iz občine Slovenska Bistrica. Ena od glavnih gospodarskih panog na tem območju je turizem, ki je v stalni rasti. V zadnjih letih se je razmahnila rekreacijska dejavnost, kot je kolesarjenje, jadralno padalstvo, jahanje, pohodništvo, ribarjenje in drugo.
V pisnih virih je bil kraj prvič omenjen leta 1375, trške pravice pa je dobil šele v 16. stoletju. V Makolah so naslednje znamenitosti: spomenik padlim v NOB na pokopališču, spomenik talcem, župnišče, kapela sv. Lenarta in barokizirana župnijska cerkev sv. Andreja, ki se v pisnih virih omenja leta 1441. Glavni cerkveni oltar je delo mojstra Holzingerja, oltar južne kapele pa mojstra Jožefa Strauba. Pokopališka kapela sv. Lenarta je nastala v začetku 16. stoletja, v obdobju pozne gotike. Glavni oltar je iz okoli leta 1730 in je delo mojstra Mihaela Pogačnika. Skozi Makole teče Jelovški potok, ki se nato nedaleč strani izliva v reko Dravinjo. Ob naselju je urejena zanimiva forma viva.
V okolici Makol se v naselju Stari Grad nahajajo razvaline gradu Štatenberg iz 13. stoletja, ki so ga opustili ob izgradnji novega dvorca Štatenberg v 18. stoletju. Naravne znamenitosti v okolici so soteska in plezališče Šoder graben, Brezno pri Domišaku in kraška jama Belojača, ki z okoli 500 metri velja za najdaljšo jamo na predelu Haloz. Jama Belojača je izredna posebnost, ker gre za apnenčast greben, ki ima vse značilnosti kraških pojavov, kot so ponikalnice, vrtače, ponori, luknje in ostalo. Jama je posledica delovanja potoka Šega. V njej živi jamska kobilica.