Sečoveljske soline se nahajajo v bližini nekdanjega solinarskega naselja Sečovlje. So največje delujoče soline v Sloveniji, ki se razprostirajo na okoli 650 ha površine ob ustju reke Dragonje. Soline so zavarovane kot krajinski park in vpisane v Unescov seznam pomembnih mokrišč.
Sečoveljske soline izvirajo iz karolinške dobe, prvič se v pisnih virih omenjajo leta 804. Nedaleč od njih se nahajajo še Strunjanske soline, ki pa so veliko manjše. Osnovni namen solin je kulturni in naravovarstveni, nekdaj pa so imele pomembno gospodarsko vlogo. V solinah se ohranjajo solinarski običaji, celoten predel solin pa daje zavetje mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. S solinami upravlja zasebno podjetje. Park se deli na južni in severni del, ki ju ločuje Drnica oziroma kanal Grande. Južni večji del, ki se imenuje Fontanigge, meji na Hrvaško. Tukaj je okoli 150 ostankov solinarskih zgradb, ki so jih uporabljali za bivališča solinarjev v času dela na solinah in za začasna skladišča solnega pridelka. Severni del se imenuje Lera in v njem še vedno poteka pridelovanje dragocene soli po tradicionalnih srednjeveških postopkih. Piranski muzej je eno izmed stavb na solinah uredil v zanimiv solinarski muzej, v katerem si je možno spoznati postopek pridobivanja soli in si ogledati orodje, ki so ga uporabljali solinarji.
Krajinski park ima dva vhoda. Pri vhodu Lera sta zapornica in urejeno manjše parkirišče. Do upravne zgradbe naj bi se obiskovalci napotili peš ali pa s kolesom. Iz območja Lucije se obiskovalci lahko napotijo skozi marino, nato mimo avtokampa in po cesti ob Jernejevem kanalu.