Slovenska Bistrica spada med eno izmed najstarejših mest v Sloveniji. Kraj predstavlja kulturno, gospodarsko in upravno središče občine Slovenska Bistrica. Prvotno naselje je nastalo ob križišču cest v Celje, Maribor in Ptuj. Slovenska Bistrica je postala trg v 13. stoletju in že leta 1313 mesto. Razvoj mesta ima tri topografska izhodišča, ki so vaška naselbina, imenovana Gradišče, cerkev in grad Slovenska Bistrica ali tudi Bistriški grad – sedež deželnoknježnega urada.
Največje znamenitosti v starem mestnem jedru so grad Slovenska Bistrica z grajskim parkom, katerega zadnji lastniki so bili rodbina Attems in Graslovim stolpom, cerkev sv. Marije sedem žalosti, cerkev sv. Jerneja, cerkev sv. Jožefa, Marijino znamenje, ki se nahaja na trgu Alfonza Šarha ter zgodovinsko jedro mesta – sedanji Trg svobode in še nekdaj ostalih stavb, ki so bile narejene ob nekdanji deželni cesti Dunaj – Trst. Najbolj znamenite urbanistične celote torej predstavljajo Trg Alfonza Šahra, Trg svobode, Gradišče in Partizanska ulica.
V letu 1278 je imela Slovenska Bistrica mestno obzidje, jarek, dva nasipa in več vrat s starimi prostornimi stolpi. V času vpadov Turkov, leta 1529 in 1632, so mesto še dodatno zavarovali. Obzidje je bilo pred prvo svetovno vojno večinoma v celoti ohranjeno, ob koncu 50-tih let pa so porušili jugozahodni stolp, ki je bil nekdaj ječa. Graslov stolp ali Žitni stolp je bil nekdaj sestavni del obrambnega sistema mesta. Je edina zgradba v Slovenski Bistrici, v kateri arhitekturi lahko občutimo čas pred tristo ali štiristo leti. Romanska tradicija je vidna v šivanih vogalih v osnovi gotsko zidanega stolpa. Graslov stolp zaznamuje poglobljeno pritličje, nad njim pa so še tri etaže, ki imajo lesene pode. V 19. stoletju so stolp uporabljali kot kaščo, nato je bil dolgo časa zanemarjen. Za obiskovalce je Graslov stolp ponovno odprt od leta 2004.