Bistriški vintgar se nahaja v Zgornji Bistrici, približno 4 km od središča Slovenske Bistrice. Bistriški vintgar je slikovita in zanimiva dolina potoka Bistrica, ki je polna naravnih posebnosti ter ostankov človekovega dela in bivanja. Skozi Bistriški vintgar je speljana pohodno-učna pot, ki je dolga 6 km in traja približno 3 do 4 ure hoje. Pot poteka v senci mogočnih dreves, ki nas poleg potoka Bistrica v poletnih mesecih prijetno hladijo. Avto lahko parkiramo ob vodarni, kjer je urejeno manjše parkirišče. Ob poti lahko občudujemo dve vrsti redke praproti in kamnino serpentinit. Po približno pol ure hoje pridemo do Rimskega kamnoloma, kjer so Rimljani lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem območju. Od kamnoloma nas pot lahko vodi proti slapu Šum, ki je visok okoli 13 metrov. Višje se nahajata še dva manjša slapova. Eden od njiju, ki je visok 6 metrov, se zaradi svoje značilne oblike imenuje Žleb. Malce naprej od slapa Šum lahko zavijemo na levo, kjer se nahaja Ančnikovo gradišče. V gradišču so izkopali kovaške izdelke iz 4. stoletja. Od odcepa za Ančnikovo gradišče se lahko na desno povzpnemo proti Ošlju, kjer si lahko ogledamo Lorbekovo domačijo, ki je ena redkih, ki je ohranila svojo prvotno podobo. Ob poti se nahajajo številni ostanki žag in mlinov, ki jih je nekoč poganjal potok Bistrica. Edini se je še ohranil Štampharjev mlin. Pot nas kmalu pripelje do Maroltove jelke, ki v obseg meri 605 cm. Preden je strela jelki odlomila vrh, je v višino merila kar 43 metre. V Močniku se pot po zanimivem Bistriškem vintgarju zaključi. Pot lahko nadaljujemo do Treh kraljev, ki traja okoli tri ure in pol ali pa se vrnemo nazaj na po isti poti. Vrnemo se lahko tudi čez Planino pod Šumikom, proti Velikemu Tinju čez Turiško vas do kraja Visol.