Ilirska Bistrica se nahaja v južnem delu Slovenije, ob vznožju velike kraške planote Snežnik. Leži na vozlišču cest proti Kozini, Postojni, Kvarnerskemu zalivu in ob pomembni železniški proti prosti pristanišču Reka na Hrvaškem.
Na območju Ilirske Bistrice je bilo v starejši železni dobi obsežno gradišče. Naselje se v pisnih virih prvič omenja okoli leta 1300. Kraj je postal trg leta 1911 in mesto v letu 1932. Stari mestni jedri ob rečici Bistrici sta zavarovani in se delita na Doljni in Gornji kraj. Nad Gornjim krajem se nahaja izvir občasnega potoka Sušec, ki ima zanimiv slap. Staro mestno jedro zaznamujejo ostanki vodnih mlinov in žag, mestna hiša, nekdanji grad Gradina, Vencinova hiša, samostan sester Notre Dame, župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1752 ter slikovita arhitektura iz različnih obdobij. Za ogled je zanimiv tudi Vojaški muzej, ki predstavlja pestro obdobje od avstroogrske monarhije do zadnje vojne v Sloveniji.
Cerkev sv. Petra stoji na območju Trnovega, ki je bilo do konca druge svetovne vojne večinoma kmečko naselje. Cerkev stoji na vrhu razglednega griča nad Trnovim in nudi lep pogled na mesto z bližnjo okolico. Notranjost odlikuje gotski prezbiterij, slika svetega Petra, kamniti oltarji v slogu kraškega baroka ter raven strop s poslikavami, ki so delo Toneta Kralja (1900 – 1975), slovenskega slikarja, kiparja in grafika. Cerkev je bila sezidana v 17. stoletju in njena najstarejša letnica 1646 je vidna na portalu zakristije.