Mesto Ilirska Bistrica se nahaja na vozlišču cest proti Kozini, Postojni, Kvarnerskemu zalivu ter ob pomembni železniški progi proti pristanišču Reka na Hrvaškem. Kraj je postal trg leta 1911 in mesto leta 1947. Domačini so zaposleni predvsem v industriji.
Ilirska Bistrica je središče občine Ilirska Bistrica, ki zajema vzhodni del Brkinov, del kraškega Podgrajskega podolja, Reško dolino in gozdnato Snežniško planoto. Naselje se je razvilo na območju, kjer priteka iz kraškega podzemlja Snežnika, veliko kraških voda. Kilometer dolga rečica Bistrica ima tako močan izvir, da omenjajo ob njej že v 15. stoletju okoli petnajst žag in mlinov, v 17. stoletju okoli petdeset, v 19. stoletju pa še vedno okoli 30 žag. Žage so zaradi snežniških gozdov in prometne lege kraja med osrednjo Slovenijo in Kvarnerskim zalivom sčasoma prerasle v lesnokemično industrijo. Bistrica ima tri občasne pritoke, ki so Sušec, Kovačevec in Kukčeva. V Bistrico se pod naseljem izliva še potok Pila, ki priteče iz Jasenske Pile. Rečica predstavlja pomemben vir pitne vode za mesto in širšo okolico, zato je na izviru zajetje za vodovod, pod njim pa se nahaja ribogojnica.
Največje mestne zanimivosti so cerkev sv. Petra na vrhu razglednega griča, cerkev sv. Jurija iz leta 1752, samostan sester De Notre Dame, staro mestno jedro z avtentično arhitekturo, presihajoči slap Sušec in spomenik prekomorskim brigadam na Hribu svobode.