Park Nade Žagar je mestni, lepo oblikovani in urejeni park. Zgodba njegovega nastanka je dokaj posebna, saj se je na tem območju nekdaj nahajajo neobdelano, pusto in zanemarjeno zemljišče. Ustanovitelj parka je bil gozdar Viljem Kindler (1912-1994).
Po njegovi zaslugi je mesto dobilo okoli 12 hektarjev urejenih zelenic in parkov. Na njegovo pobudo so ustanovili tudi Hortikulturno društvo Vrtnica, ki je bilo leta 1967 eno prvih v Sloveniji. Park obsega štiri hektarje in se je sprva imenoval po narodni herojki Nadi Žagar, ki je bila hči narodnega heroja Staneta Žagarja. Rojena je bila leta 1924, padla pa je leta 1944 kot sekretarka SKOJ-a tretje prekomorske udarne brigade v bojih za Knin. Takšno ime nosi še sedaj vzhodni, športni predel parka, medtem ko se je drugi del parka leta 2000 poimenoval po njegovem ustanovitelju. Pobudo za preimenovanje je dalo Turistično društvo Ilirska Bistrica. Viljem Kindler je park zasadil z okoli 100 različnimi rastlinskimi vrstami, od tega okoli 60 vrstami listavcev in 40 vrstami iglavcev, med katerimi so tudi eksotične drevesne vrste. Prebivalci niso verjeli, da se bodo eksotične vrste v bistriških podnebnih razmerah tudi ohranile. Glavni del z urejenimi potmi prepredenega mestnega parka predstavlja umetno jezerce s skalnjakom, mostički in s poleti cvetočimi rožnatimi in belimi lokvanji.
Skozi severozahodni predel parka se pretakata rečici Sušec in Bistrica. Le-ti sta še v prvi polovici 19. stoletja poganjali mnoge mline in pile v najstarejšem območju mesta, imenovanem Guranji kraj.