Prešernov trg je eden najbolj živahnih trgov v Ljubljani. Ime je dobil po slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Nahaja se na levem bregu reke Ljubljanice, pred Tromostovjem. Zaradi svoje lege je Prešernov trg ena najbolj tranzitnih točk v Ljubljani.
Trg je bil že od nekdaj zelo privlačen zaradi živahne trgovine in gostinskih lokalov. Njegova arhitektura kaže na večstoletno zgodovino mestnega prostora. Njegovo podobo je ves čas narekovala frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja s samostanom, ki je bila zgrajena v sredini 17. stoletja. Ob koncu 19. stoletja je bil Prešernov trg večinoma oblikovan, zgrajene so bile Mayerjeva palača, Frischova in Seunigova hiša, na drugi strani reke Ljubljanice pa Filipov dvorec in Kresija. V začetku 20. stoletja sta bili v secesijskem slogu zgrajeni Urbančeva veleblagovnica in prenovljena Hauptmannova hiša. Med obema svetovnima vojnama je bila med Hribarjevim nabrežjem in Wolfovo zgrajena moderna fasada Mayerjeve veleblagovnice in znamenito Plečnikovo Tromostovje, trg pa se je razširil čez reko Ljubljanico. Josip Mayer, ki je bil ustanovitelj znane ljubljanske lekarniške rodbine, je sezidal dve predmestni stavbi, ki sta stali na začetku Trubarjeve ceste. V eni od hiš je bila že leta 1809 lekarna Pri zlatem jelenu. Po potresu leta 1895 jih je bilo treba porušiti. Štirinadstropna Mayerjeva palača z železobetonsko skeletno konstrukcijo je bila zgrajena v neorenesančnem slogu. Mogočno palačo je narisal arhitekt Ferdinand Hauser v letih 1896-97, zgradilo jo je podjetje Gustav Tönnies, načrt in izvedbo fasade pa je podpisal Filip Supančič. Mayerjeva palača je ob koncu 19. stoletja veljala za eno najbogatejše oblikovanih in največjih zasebnih palač v mestu. Že pred prvo in do druge svetovne vojne je bila v njej priljubljena kavarna Valvasor oziroma kasneje Prešeren, ki je bila zbirališče mestne smetane.
Pred palačo so leta 1905 odkrili spomenik pesnika Franceta Prešerna, delo kiparja Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija. Na kamnitem stopničastem podstavku stoji pesnikov celopostavni kip, nad njim sedi muza pesništva, ki drži lovorovo vejico.