Prešernov trg je eden izmed najlepših in najbolj živahnih trgov v Ljubljani. Poimenovan je po znanem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Nahaja se nad levim bregom reke Ljubljanice ob Tromostovju, nasproti srednjeveškega starega mestnega jedra.
Trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili cerkev Marijinega oznanjenja, ampak so križišče prenovili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje. Po velikem potresu, ki je bil leta 1895, so ob Prešernovem trgu zgradili nove meščanske palače, kot so Seunigova in Frischova hiša na začetku Čopove ulice, zgradbo Centralne lekarne, za tem trgovino Urbanc, Hauptmannovo hišo in 30 let kasneje Mayerjevo palačo. Na drugi strani reke Ljubljanice so po načrtih graškega arhitekta Leopolda Theyerja v istem času naredili Kresijo in Filipov dvorec. V prvem desetletju 20. stoletja je bila v secesijskem slogu prenovljena Hauptmannova hiša, takrat pa je bila zgrajena tudi Urbančeva hiša. Med obema vojnama je Prešernov trg na južni strani zaokrožilo pročelje Mayerjeve veleblagovnice. S Plečnikovim Tromostovjem se je trg razširili čez Ljubljanico in dobil sedanjo podobo. Nasproti frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja, na vogalu Trubarjeve in Miklošičeve ulice stoji Urbančeva hiša, danes Centromerkur, ena najlepših secesijskih hiš v Ljubljani in prva ljubljanska veleblagovnica. Po vzoru sodobnih trgovskih hiš je načrte zanjo naredil graški arhitekt Friedrich Sigmundt. Dogradili so jo leta 1903, kot dokazuje letnica na fasadi. Vhodno fasado krasi v pritličju nad glavnim vhodom steklena streha, nad pročeljem pa se vzdiguje plastika rimskega boga Merkurja, zaščitnika trgovcev. V notranjosti Urbančeve hiše je v pritličju ohranjen izredno lep secesijski interier, v katerem je še danes trgovina.
Obsežen dvoranski prostor naa sredini podpirajo štirje stebri. Iz pritličja hiše vodijo secesijsko oblikovane zavite stopnice s kovano ograjo v obhodno galerijo v nadstropju. Bogato so okrašene tudi strop in stene.