Prešernov trg je križišče starih ljubljanskih poti in nosi ime največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Je eden najlepših trgov v Ljubljani, ki je poznan po frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja, čudovitem Tromostovju in Prešernovem spomeniku.
Rdeča baročna cerkev Marijinega oznanjenja (Frančiškanska cerkev) je najbolj pomembna zgradba na Prešernovem trgu. Po njej se je trg prvotno imenoval Marijin trg. Zgradili so jo na mestu starejše avguštinske cerkve med letoma 1646 in 1660, zvonika pa sta bila dokončana kasneje. Zasnovana je bila po vzoru zgodnjebaročnih rimskih cerkva kot enoladijska bazilika z dvema vencema stranskih kapel brez prečne ladje. Pozneje so dozidali še zvonika in jo večkrat prenovili. Zanimiva in edinstvena v svojem času v Ljubljani je bila njena italijanska pilastrsko členjena fasada. Kamnite stopnice so bile prizidane v 19. stoletju. Notranjost cerkve krasi monumentalni baročni oltar ljubljanskega slikarja Francesca Robbe iz prve polovice 18. stoletja, oltar svetih treh kraljev pa je delo Mihaela Cussa iz let 1690-91. Prava posebnost je tudi cerkveni obok izpred druge svetovne vojne. Slikar Matej Sternen, eden izmed štirih slovenskih impresionistov, ga je poslikal s freskami Marijinega vnebovzetja v neobičajnem, izrazito baročnem slogu. Cerkvene orgle so velike in zelo lepo zveneče. Ob cerkvi Marijinega oznanjenja stoji samostan, v katerem so najprej prebivali redovniki, imenovani avguštinci. Ob koncu 18. stoletja so prišli sem frančiškani, ki so bili prej na Vodnikovem trgu. V poslopju je frančiškanska knjižnica, ki je bila ustanovljena že leta 1235 v starem samostanskem poslopju na Vodnikovem trgu. Sedanja knjižnična zgradba je bila samostanu prizidana ob koncu 19. stoletja po načrtih Raimunda Jeblingerja. Knjižnica hrani izredno dragoceno zbirko knjig, ki obsega več kot 55000 zvezkov, iluminiranih rokopisov in inkunabul, med katerimi najstarejši primerki izvirajo iz 15. stoletja.
S Prešernovega trga pod vhodom v samostan vodijo stopnice v molilno kapelo, ki je bila urejena med letoma 1996 in 1999 po načrtih arhitektke Maruše Zorec. Na Prešernovem trgu izstopa tudi spomenik Franceta Prešerna, ki je delo kiparja Ivana Zajca in je bil odkrit leta 1905.