Slovenske Konjice so upravno in gospodarsko središče zgornje Dravinjske doline. Mesto z 855 letno pestro zgodovinsko preteklostjo je poznano kot značilen srednjeveški kraj, kot mesto vina in kot evropsko mesto cvetja. Slovenske Konjice so znane kot eno najlepše urejenih evropskih mest.
Kraj, ki ima sklenjeno pozidavo, se je razvil na desnem bregu reke Dravinje, na terasi pod Konjiško goro. Stari trg predstavlja srednjeveško jedro naselja, ki ga zaznamujejo enonadstropne trške hiše. Novejše območje kraja se je razvilo na poplavni ravnici Dravinje, ki se proti severu naslanja na gričevnata pobočja vinorodnih goric med Škalcami in Vešenikom. Pod Škalcami se nahaja igrišče za golf. Mestu so bili v začetku 80-ih let 20. stoletja priključeni Prevrat in deli primestnih naselij Bezina, Blato, Vešenik in Zgornja Pristava. Leta 1934 se je naselje iz Konjic preimenovalo v Slovenske Konjice, od leta 1955 pa so znane kot mesto.
Širše območje naselja je bilo poseljeno že pred okoli več tisoč leti, okoli leta 100 n. št. pa so območje osvojili Rimljani. Slovenske Konjice so bile v pisnih virih prvič omenjene v 12. stoletju kot Counowiz. Trg je naselje postalo že pred letom 1251. Požari so kraj prizadeli štirikrat, nazadnje v 18. stoletju. Med kmečkim uporom leta 1515 so tukaj zborovali uporni kmetje. Rekonstrukcija ceste Dunaj – Trst v 18. stoletju je omogočila razcvet gospodarskih dejavnosti.
Leta 1846 so Južno železnico potegnili okoli 15 km vzhodneje, kar je prizadelo prometne in trgovske funkcije. Leta 1892 je bila dokončana ozkotirna proga iz Poljčan, ki je bila nato leta 1920 podaljšana do Zreč, vendar so jo leta 1961 ukinili. Med industrijskimi obrati je bila znana tovarna usnja, katere zgodovina sega v sredino 18. stoletja. Po letu 1950 so nastali obrati gradbene, lesne, strojne in kovinske industrije.
Največje kulturno – zgodovinske znamenitosti Slovenskih Konjic so nadžupnijska poznogotska cerkev sv. Jurija na Starem trgu, župnišče na koncu Tržne ulice, Marijino in Florijanovo znamenje na osrednjem trgu, pokopališka cerkev sv. Ane na Zgornji Pristavi in drugo. Nad Starim trgom se nahaja srednjeveški dvorec Trebnik, ki ima slikoviti arkadni hodnik na dvoriščnem delu. Stari grad stoji na razgledni vzpetini zahodno nad Slovenskimi Konjicami. Najdlje je bil v lasti grofov Tattenbach. Od njega so danes ohranile le še razvaline.